Bernard Nežmah
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Pamflet
Premier Miro Cerar, ml. se je razjezil, kot še nikoli. Njegova jeza je bila tako očitna, da so o njej poročali celo v osrednjih poročilih. »To je neodgovorno, to je nedostojno, to je sramotno«, je kar kipelo iz njega. Katero zlodelo je torej pretilo državi in ga je ustavil?
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Pamflet
Bodeča žica, ki jo na meji postavlja slovenska vlada, je vse drugo kot bodeča žica.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Pamflet
Lahkotnost površinskih povezav
SDH je praktično največje državno podjetje, saj upravlja z več kot 11 milijardami. Od prvega nadzornika takega giganta se pričakuje, da je izjemni finančni oz. gospodarski ekspert, predvsem pa, da zna jasno in natančno pojasniti svoje poteze. A ko je torej Nadzorni svet prek noči odstavil predsednika SDH, je prvi nadzornik Damjan Belič potreboval skoraj teden, da se je pripravil na srečanje z novinarji. In kaj so prinesle tako dolge priprave? Pred novinarko nacionalke je napol jecljaje zatrjeval, da je bilo vse zakonito in brez vmešavanja politike. Povedal ni nič. Pač, da je dosedanja uprava dobro delala, a da jo je zamenjala nova, ki da je še boljša. In tako klavrna in nebogljena figura vodi največjo slovensko hiperkorporacijo!?????
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Pamflet
Kadrovske rabote v zavetju beguncev
Vlada Mira Cerarja, mlajšega vse bolj spominja na kljuse, ki poskoči samo takrat, ko mu prileti od nekod batina. V begunskem valu je bila tedne osrednja nevralgična točka vasica Rigonci, ki je v totalnosti spremenila svojo fizionomijo, saj je število prebežnikov deset krat preseglo število domačinov. Dimenzija - kot če bi Maribor naenkrat gostil za milijon beguncev! Skratka, vlada je tu pokazala popolno neobzirnost do malega kraja. V glavnem mestu se je pred mesecem odvila množična manifestacija v podporo beguncem, po mestnih ulicah najdete grafite – refugees welcome!, samo beguncev ne boste opazili. Človekoljubje je tod salonsko, všečni govor, ki se v realnosti ne udejanja. Še več, pred časom so se mediji čudili nad jezo v kraju Zavrč, kjer so množico napotili na nogometni stadion, naslednji dan pa smo gledali prizore besnega lokalnega župana, ki je zrl na zdelano zelenico. Mož je deloval kot negativec, malo da ne kot ksenofob, medtem ko je Ljubljana odprta do tujcev, le da razen turistov v mesto ne sprejme nobene begunskih skupin. Na delu je perverzna logika mestnih kozmopolitov, ki se radi zgražajo nad spontanim odzivom nejevolje podeželanov zaradi begunskega vala, hkrati pa njim ne pade na misel, da bi odprtost pokazali s konkretnimi zgledi gostoljubja v lastnem mestu.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Pamflet
Od kod izvira prihod barbarov?
Pred dnevi je vlada izdala soglasje z odstavitvijo direktorja Onkološkega inštituta (OI) Janeza Remškarja in končala agonijo na enem najbolj pomembnih medicinskih inštitutov. Malo nazaj je namreč že odstavljeni direktor zahteval odpoved kirurgu Eriku Breclju, potem pa ovadil še pravnico, ki tega zaradi protipravnosti ni hotela storiti. Groteska, ki pa ji je botrovala vladna ekipa Mira Cerarja, ml. Že na začetku septembra je namreč svet (OI) izglasoval odstavitev direktorja, medtem ko so ministri potrebovali 40 dni, da so to odločitev obravnavali in potrdili. Čemu tako dolg odlog? Noben član sveta (OI) ni nasprotoval odstavitvi, osmerica jo je potrdila, dva sta se vzdržala. Zadeva je bila kristalno jasna, toda vlada o tem ni hotela razpravljati. Šele po pritisku javnosti zaradi serije novih škandalov je storila to, kar bi lahko že mesec dni nazaj.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Pamflet
Sodobna poplava informacij pomeni bogastvo vsemogočih podatkov, toda njena cena v množici vesti je pozabljanje. To, kar je človek vedel predvčerajšnjim, Bog ne daj leto ali desetletje nazaj, je vmes že potisnil v pozabo. Trenutno nas mediji zasipavajo s pozivi ZDA in EU Rusiji, naj ustavi napade v Siriji. Prvi demon je spet ruski predsednik Putin. A kaj je že bila osrednja tema sirske tragedije izpred meseca? Zločini in obglavljanja, ki jih je vršila Islamska država. Zdaj je naenkrat izpuhtela kot vir zla, od nikoder več poročil o njenih grozodejstvih in uničevanjih. Retorika Nata je uperila prst proti Rusiji, kar mediji dnevno ovekovečajo.
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Pamflet
V Stockholmu so podelili Nobelove nagrado za kemijo, ki so jo prejeli Tomas Lindahl, Paul Modrich in Aziz Sancar. Trojica je na molekularni ravni zarisala, kako celice popravljajo poškodovano DNK in zaščitijo genske informacije. Za epohalne ugotovitve, kako bi bilo moč popraviti poškodovano molekulo DNK, so trije znanstveniki poleg slave prejeli še vsi skupaj 800 tisoč evrov nagrade.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Pamflet
Gledajo drobiž, ne vidijo pa bankrota
Osrednji mediji eden za drugim prinašajo kritike, kako so zaslužki vodilnih v DUTB nesramno veliki, zraven postrežejo s podatki o 25 tisočakih, ki jih mesečno pospravi njen direktor Torbjörn Mansson. Da gre za fatalno vprašanje, kaže intenzivnost, ki teče iz dneva v dan. In tako se je ostro odzval tudi premier Miro Cerar, ml., ki je napovedal, da bodo ostro ukrepali, če so akterji »Slabe banke« res zaobšli zakon. V tej kolektivni jezi je vsak pristavil svoj lonček, celo vodja razpadle in že pozabljene poslanske skupine ZaAB Alenka Bratušek je za nekaj sekund spet osvojila medije s preroškim stavkom - vlada ima škarje in platno.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Pamflet
Ta teden se je slovenska vlada izjemno izkazala. Policijska ministrica Vesna Gjörkös Žnidar se je pohvalila, da je Slovenija EU pokazala, da zna braniti schengensko mejo. A kot se za premiera spodobi, jo je prekosil Miro Cerar, ki je poročal domači javnosti, da je bil v nekaj dneh kar dvakrat pohvaljen, najprej: »Merklova me je pohvalila zaradi ukrepanja pri beguncih« in komaj dan kasneje še v drugo: »Veseli me, da je Juncker opazil, da se je Slovenija odlično soočila z begunsko krizo.«
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Pamflet
Sredi begunske agonije se javlja nov rod medijskih človekoljubov. Medtem ko madžarski premier Orban velja za brezsrčnega Atilo, je hrvaški premer Milanović zablestel pred kamerami, ko je povedal, da bodo v državi sprejeli vse begunce ne glede na vero in barvo kože. – Jih bodo sprejeli in jim dali možnost bivanja na Hrvaškem? Ne čisto tako, prvi mož vlade je namreč dodal, da jim bodo omogočili nadaljnjo pot proti severu in v Nemčijo. Z največjo naklonjenostjo jih bodo transportirali ven iz države.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Pamflet
Na vest o zastaranju zadeve »Patria« se je odzval pravosodni minister, ki je najprej dejal, da ni dobro, da je zastarala, dan kasneje pa je svoje videnje razširil z mislijo, da zaradi zastaranja nikomur ni treba odstopiti. Ko bi logiko razmišljanja ministra Gorana Klemenčiča vpeljali v podjetništvo, bi direktor na skupščini delničarjev poročal, da poslovanje resda ni dobro, da pa za to ni nihče odgovoren. Kdo bi se ob tem vprašal, čemu ima vlada potem sploh ministra za pravosodje, ko pa sodni postopki niso odvisni od dela sodnikov, ampak je vse v božjih rokah.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Pamflet
Obrazi ljudi iz Sirije, Afganistana, Eritreje, Iraka in od drugod so se iz begunskih taborišč v Aziji in Afriki tokrat množično pojavili v grških turističnih mekah, na beograjskem in budimpeštanskem kolodvorju. Govor solidarnosti in sočutja počasi prenika v politične govore in medijska poročila. Toda sočasno z njim se pojavlja novi rez. Francoski premier Manuel Valls je na »poletni univerzi« socialistov v ognjevitem govoru citiral odlomke iz Biblije in plediral za odprto srce, a obenem potegnil ločnico: eno so begunci, ki so pribežali iz vojnih območij, drugo so begunci, ki so samo ekonomski migranti - za te azila in vstopa v Evropo ni! Ni edini, nasprotno, to je načelo, ki velja po vsej EU.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Pamflet
39 stopinj C in več. Vladne službe v dobrobit ljudstvu napovedujejo oranžne alarme. Usodna fatalnost, kjer ni kaj storiti. Res? Idealna knjiga za najbolj pasje od pasjih dni je monografija profesorja Nikole Viskovića »Stablo & čovjek«. V njej navaja nebroj podatkov o pomenu dreves: v pariških četrtih okoli Bolonjskega gozda namerijo 20 odstotkov manj prašnih delcev, še bolj pomenljivo pa je, da tri velika drevesa, ki senčijo hišo, za polovico zmanjšajo potrebo njene umetne klimatizacije. Ameriški okoljevarstvenik Charles Little je še radikalnejši: stroški sistematične zasaditve dreves po mestih bi se poplačali s prihranjeno elektriko za klime.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Pamflet
V že rekordno vročem juliju prihaja še nov vročinski val. Tako mati Zemlja.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Pamflet
Grško vprašanje je osrednja medijska topika. Tudi na Slovenskem vsakdo izreka podporo ali pa jezo nad postopki vladajoče Sirize, celo prislovično zadržani slovenski premier je začel zoper atenski NE streljati filipike. A tako silna čustvena energija teče v prazno, zakaj odločitev bo na koncu sprejel vrh EU. Največja množična debata teče o zadevi, na katero ljudstvo tako ali tako nima nikakršnega vpliva.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Pamflet
Se poraja aktivno državljanstvo?
Protikorupcijska komisija je znova objavila poročilo, v katerem izpostavlja sumljiv izvor premoženja Janeza Janše v višini dvesto tisočakov. Ta javni nastop Borisa Štefaneca je absurden, zakaj zaradi suma, ki ga je podala nekdanja Klemenčičeva KPK, zadevo že obravnava tožilstvo. Funkcija te komisije je namreč posredovati svoje ugotovitve preiskovalnim organom. Stvar, ki je že v preiskovalnem postopku, so še enkrat plasirali v javnost.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Pamflet
V Vipavskem križu so podrli orjaško 70 let staro cedro, ki je stala sredi kraja in motila nove načrte krajevnih veljakov. Redek dogodek – malokateri kraj v Sloveniji lahko priredi žaganje take drevesne lepotice. Ceder je resda kar nekaj, a tako starih komaj kaj. Lokalna oblast je tako pokončala eno najlepših naravnih znamenitosti svojega kraja. Nekaj domačink je jokalo, nekaj bentilo, toda vse je teklo po najbolj demokratičnem postopku: krajevni svetniki so vsi razen enega glasovali za njeno smrt.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Pamflet
Vlada Mira Cerarja planira speljati hitro koroško cesto mimo Braslovč in žrtvovati velike hektare odličnih kmetijskih zemljišč. Domačini protestirajo, se zbirajo na javnih shodih, podpirajo jih okoljevarstveniki, celo kmetijski minister Dejan Židan na vladnih sejah temu projektu nasprotuje s solzo v očeh. In rezultat? – Nič. Cerarjeva ekipa razume demokracijo kot spektakel, v katerem ima ljudstvo sicer pravico ugovarjati, vlada ga tolerantno posluša, nato pa naredi tako, kot je sprva nameravala.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Pamflet
Peripetije okoli prodaje »Telekoma« bi lahko končale v vojaškem leksikonu, a tokrat se velja ustaviti pri vprašanju demokratičnosti. Je bolj demokratično, da o prodaji odloča premier Miro Cerar ali vodja opozicijske ZL Luka Mesec ali celo eden bivših predsednikov, ki zoper prodaje grmi kar na spominskih srečanjih sicer posvečenim tragedijam druge svetovne vojne? Naj odloči vlada in njen SDH ali protestniki na ulicah in po medijih?
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Pamflet
Pred mesecem je vladajoča koalicija skupaj s poslanci ZaAB in ZL predlagala zakon, ki bi radikalno onemogočil kandidiranje na volitvah vsem, ki so bili kdaj obsojeni, in vpeljal odpoklic županov. Po skrbnem premisleku so ta predlog pospremili z besedami, da zdaj dvigujejo etiko v politiki. Reč je bila tako nujna, da so jo dali kar v hitri postopek, da jo sprejmejo na mah.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Pamflet
Značilnost diktatur in avtokratskih režimov ni samo nasilje nad opozicijo in drugačnimi mnenji, ampak tudi iznajdba in populariziranje lastnega jezika. Nemški Žid Viktor Klemperer je napisal knjigo »Govorica tretjega rajha«, v katerem je pokazal, kako je nacizem soustvaril tudi besednjak, ki je zavladal v mentaliteti družbe. Med drugim izpostavlja pojem »heroj«, ki je naenkrat označeval samo še podvige nemške vojske, ne pa junaštva taboriščnikov, ilegalcev in arijskih žena, ki so se uprle pritiskom, da se ločijo od svojih judovskih mož. To je danes znano in sprejeto, kaj pa govorica komunizma? Ko je po drugi vojni v Jugoslaviji hotel partijski režim s kom obračunati, mu je pritaknil naziv – fašist. Z njim pa je seveda zrasla množica antifašistov, ki so veljali že zaradi svojega imenovanja apriorni pozitivci, pa četudi so za seboj puščali deset tisoč in več človeških trupel v Kočevskem rogu in Barbarinem rovu. Kar je nenavadno, je ponovna mobilizacija pojma antifašizem na Slovenskem. Zgodovinska raba tega termina je bila sama v sebi nesmiselna. Sovjetska zveza je leta 1945 razglasila zmago nad fašizmom, s katerim se sploh ni bojevala. Fašizem je vladal z Mussolinijem v Italiji, medtem ko je Sovjetsko zvezo napadel Hitlerjev nacizem. Stalinove armade so porazile nacizem in ne fašizma. Podobno na Slovenskem, kjer je fašizem kapituliral leta 1943, zmagoviti maj 1945 pa beleži konec nacistične okupacije.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Pamflet
Zgodovinske in okoljske polucije
Kakor koli že obrnemo, zgodovina se vedno vrača. V Srbiji je sodišče rehabilitiralo Dražo Mihailovića, ki ga je sodišče leta 1946 obsodilo na smrt kot narodnega izdajalca. Sodniki tokrat niso presojali krivdo ali nekrivdo, temveč celoten proces, ki je bil voden nezakonito.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Pamflet
Ob praznikih vstaj in zmage nad okupatorji v drugi svetovni vojni je na delu amnezija spomina. 27. april kot dan OF je deležen široke medijske pozornosti, medtem ko je 13. maj 1941 še naprej globoko zabrisan. Na ta dan je namreč skupina upornikov, ki jo je vodil Danilo Zelen, aktivist organizacije TIGR, na Mali gori izvedla oborožen spopad z italijanskimi okupatorji. Daleč pred prvimi partizanskimi streli so se torej uprli primorski uporniki, ki so bili vojaško organizirani že od konca dvajsetih let kot prva slovenska antifašistična organizacija. A dejstvo, ki je bilo pod partijskim režimom strogo zabrisano, je še dandanes kisla kost za osrednje medije. Čeprav prosti komunistične cenzure še vedno ne vedo, kaj bi s tem dogodkom in se ga raje ognejo.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Pamflet
Ob proslavah sedemdesetletnice zmage nad nacizmom v Evropi si poleg slavja velja zastaviti nekaj vprašanj. Na ta dan se je resda končala morija, ki jo je izvajal nacistični režim, vendar to ni prineslo zmage miru in človečnosti. V Alžiriji je francoska oblast streljala na alžirske demonstrante, od katerih so tisoči dan svobode pozdravili s svojo smrtjo. Tudi usoda zajetih nemških vojakov in drugih kolaboracionističnih enot kaže, da se je brezpravje tudi po Hitlerjevem zlomu nadaljevalo. Angleški zgodovinar Keith Lowe je v knjigi »Podivjana celina« prinesel statistične podatke o umrljivosti vojnih ujetnikov. Od teh, ki so se znašli v angleških taboriščih, jih je umrlo manj kot promila, v francoskih 2,6 odstotka, v poljskih 7,7, medtem ko je bila smrtnost vojnih ujetnikov v sovjetskih taboriščih kar 35,8 odstotka. Neslavni evropski rekorder je Jugoslavija, kjer jih je v rokah Titovih armad pomrlo kar 41,2 odstotka.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Pamflet
Vlada Mira Cerarja je prek noči sprejela traso hitre ceste F 2 od Velenja do Šentruperta. Še več, ni sprejela nove lokacije, temveč je zavrgla staro, ki jo je sprejela že prejšnja vlada. Ob dnevu zemlje se je zato zbrala množica protestnikov v Braslovčah, ki je protestirala zoper neumnost, da izberejo dražjo, daljšo in za okolje bolj uničujočo inačico. Domačini bi namreč zaradi nove trase izgubili 100 hektarjev plodne zemlje. Odzvala se je ministrica za okolje Irena Majcen, ki je s protestniki opravila s prostim stavkom - da je novi izbor najboljša možnost!???
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Pamflet
Si upamo videti to, kar vidimo?
Človek stopi v dan in ugleda prelepo sončno jutro. Je to res, kar vidi? Zmeden se obrne na ministrstvo za pravosodje, ki mu v odločbi potrdi, da je dejansko obsijan s soncem. A vseeno ni povsem prepričan, če prav dojema stvarnost, pa zato vloži še tožbo zoper vremensko napoved na Upravno sodišče, ki mu potrdi, da so vremenarji samovoljno napovedovali vreme in da danega dne res sije sonce. Ker je temeljit, preveri še v tretje in vloži prijavo na KPK. Ko mu tudi ta potrdi, da je zunaj sončen dan, naposled popusti in sprejme, da je bilo to, kar je sam videl, že od začetka lepo sončno jutro.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Pamflet
Politika kot popravljanje krivic
»Združena levica« je prišla s predlogom zakona o odpisu dolgov najrevnejšim. Nedvomna gesta človekoljubnosti, ob kateri pa se je izkazalo, da podoben zakon pripravlja že vlada. Pričakovali bi torej, da bodo Luka Mesec in njegovi poslanci pozorno vskočili, ko bo vladajoča koalicija v parlamentu predstavila svoje načrte, katere bi potem sami z amandamji korigirali. Zakon je pač nekaj pragmatičnega, za kar moraš prepričati parlamentarno večino. Namreč šele takrat postane otipljiva korist tudi za obubožane. Glasni medijski nastop v trenutku, ko se problema institucionalno že loteva vlada, pa je videti kot reklamna akcija ZL.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Pamflet
Če kupiš mlinček za kavo, dobiš certifikat, da bo reč mlela vsaj eno leto. Kakšno garancijo pa imajo besede zunanjega ministra? Karl Erjavec pred kamerami pove, da bo njegova stranka glasovala za razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra in napove, da če bo SD odšla iz koalicije, nič zato, bosta vladali naprej SMC in Desus. Potem mine manj kot dan, v javnost ne pridejo nobeni novi dokumenti ne evidence, isti Erjavec se spet postavi pred novinarje, a tokrat pove, da njegov Desus ne bo podprl odstavitve ministra Vebra. Besede vodje druge najmočnejše vladne stranke imajo rok trajanja manj kot 24 ur! Ker ima mož smisel za glumaštvo, je pričakovati nov rekord: besede, ki jih bo izrekel dopoldne, bo že popoldne postavil na glavo.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Pamflet
Ob parlamentarnem razkritju, da je vojaška obveščevalna služba z nadzorovanjem »Telekoma« prekoračila svoja pooblastila, je zadevo resno vzel celo premier Miro Cerar in si vzel dober teden za temeljito proučitev. Pred tem mu je koalicijska SD zagrozila z izstopom iz koalicije, če si drzne ukrepati proti njenemu obrambnemu ministru Janku Vebru, kar pa je predsednika vlade spravilo v očitno jezo. Na logiko pobratimstva: če smo skupaj v koaliciji, potem smo nedotakljivi, je odgovoril s šolskim ukorom, tako da bo pustil ministra Veber, da kot šolar molče in pokorjeno čaka na njegovo razsodbo. Ali bo šlo le za demonstracijo vladarjeve moči ali za odstavitev, bo razvidno naslednji teden.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Pamflet
Pravica do zaščite pred zgražanjem javnosti
Pod vlado Mira Cerarja se je dogodil doslej najostrejši politični napad na policijo. Razlog je bila policijska preiskava v parlamentu povezana s primerom Bratušek. Premier ji je očital nespodobnost, preiskovanka, da je bilo preiskovanje nepotrebno, glasno se je odzval župan Zoran Janković, rekoč, da je preiskava nesmiselna. Dan za tem je padla že prva žrtev - sodnik Andrej Baraga je bil primoran odstopiti zaradi predhodnega tvitanja. Reč se je zavrtela kot salto mortale, najprej je sodišče sporočilo, da spada tvit med zasebne aktivnosti sodnika, a že ob zori so spremenili ploščo in razglasili, da je bilo sodnikovo politično tvitanje nedopustno. Podobno so reagirali osrednji mediji, »Delo« je denimo policijsko akcijo pospremilo kar z slabšalnim naslovom »Cirkus NPU«, potem pa se je udarec proti policiji še zaostril. Predsednik parlamenta Milan Brglez ni izbiral besed: nikoli več kaj takega!, medtem ko sta vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in ZaAB Jani Möderndorfer tirumfirala s tiradami pred teve kamerami.
