Bernard Nežmah
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Pamflet
Med izbiro predsednikov in smetišč
Poslanci, ministri in predsednica PS Alenka Bratušek so se zbrali na sestanku z Zoranom Jankovićem, ki je napovedal, da bo imela stranka jeseni svoj kongres, na katerem bodo izvolili tudi novega predsednika. Ker je ustanovitelj nakazal, da zna spet sam postati prvi mož najmočnejše stranke, so poskočile koalicijske partnerice DL, SD in Desus, ki so udarile, da jih potem v vladi več ne bo. Tako kot lahko »Pozitivna Slovenija« prosto izbira svojega čelnika, tako lahko tudi njene zaveznice izberejo vlado, s katero želijo sodelovati. Povsem običajna oblika politične demokracije. Toda, oglasil se je bivši predsednik Milan Kučan in dolgoletni Jankovićev podpornik, ki je za prekmursko televizijo ocenil, da računa na modrost članov stranke, v nasprotnem primeru bo nastopil političen konec Zorana Jankovića in tudi stranke.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Pamflet
Kar nekaj dni je bila osrednja medijska tema preprodaja uvožene plantažne zelenjave in sadja. Goljufi, ki v tržaških skladiščih kupujejo poceni robo in jo potem na stojnicah slovenskih mestnih tržnic drago prodajajo kot ekološko domače pridelano, so seveda upravičena tarča. Iz tega raste v Veliki Britaniji celo posebna veja novinarstva, ki jo uteleša Fred Pearce. V knjigi »Confessions of an eco sinner« (2008) se je postavil v kožo potrošnika, ki ga zanima, od kod prihaja blago, ki ga kupuje. Tako si je šel ogledat farmo v Keniji, na kateri pridelujejo kavo, bombažna polja v deželah, od koder prihaja surovina za »t-shirts«, plantaže banan, a zanimala ga je tudi obratna pot rabljenih računalnikov in telefonov, ki jih izvažajo v Afriko in Bangladeš. Ugotovitve so bile kajpada šokantne.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Pamflet
Konec prejšnjega tedna je premierka sporočila, da bo v začetku tega tedna prvi del slabih terjatev NLB prenešen na »Slabo banko«. Potem se je dogodil črni torek, ko so mediji objavili, da s prenosom ne bo nič, saj ga mora vsebinsko najprej pregledati in potrditi še zunanji neodvisni cenilec. Preprosto – EU slovenski vladi ne zaupa. Besede Alenke Bratušek imajo življenjsko dobo, ki šteje natanko štiri dni. So torej osrednji dnevni mediji v udarnih prispevkih izpostavili neverodostojnost predsednice slovenske vlade? Nak, nacionalka jih denimo v napovedi večernega dnevnika sploh ni omenila, oddajo pa je začela z objavo pomanjkljivosti, ki so jih inšpektorji našli pri nadzoru pekarn.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Pamflet
Zaradi nastopa praporščakov iz vrst borčevski organizacij NOB je udeležbo na svečanostih ob dnevu državi protestno odpovedala največja opozicijska stranka SDS. Seveda se je hitro razširil glas o izgubljanju časa v neproduktivnih polemikah in nepotrebnih delitvah. Za mnoge je simbol rdeče zvezde simpatičen, saj jih spomina na svetle plati osebne in državne zgodovine.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Pamflet
Medijske hiše na čelu s POP TV so začele množično odpuščati novinarje, namesto običajnih plač pa jim nudijo delo prek pogodb. Zakaj to počnejo? Bi rada ustvarjala boljše vsebine s tem, da bi bolje nagrajevala domiselne in prodorne prispevke? Ne, logika je brutalno preprosta: podjetja s tem znižajo stroške za zaposlene in povečajo dobiček. Vodi jih torej princip, kako čim manj plačati za zaposlene, kajpak ob verovanju, da dobro plačilo ni povezano z boljšim delom.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Pamflet
Po izreku sodbe v zadevi »Patria« je Janez Janša izjavil, da se bo boril zoper njo s pravnimi sredstvi, v delu, kjer je politična, pa tudi s političnimi. Potem smo lahko brali serijo izjav in komentarjev, kako to pomeni napad na pravno državo. Toda osnovna pravica obtoženega in obsojenega je, da se lahko brani, obramba s političnimi sredstvi pač ni prepovedana. Dajanje izjav, komentiranje sodbe, pisanje člankov, organiziranje strokovnih posvetov o principih sojenja spada med legitimne in dovoljene oblike politične borbe.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Pamflet
Pred sodno palačo se je ob sojenju Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču zbralo stotine državljanov, ki so protestirali proti političnemu sojenju. Nekateri to ocenjujejo kot pritisk civilne družbe na sodišče, vendar ne gre pozabiti, da so tudi medijska poročanja, ki so pred meseci avstrijsko sodbo zoper poslovneža Riedla intonirala, češ da so jih v Avstriji že obsodili, kaj pravosodje čaka pri nas. Tudi medijski članki, ki so pred izrekom sodbe opisovali obdolžence kot krive, so vršili eklatantni pritisk na sodišče. Toda, ne eno, ne drugo in ne tretje v demokratični pluralistični družbi ne more biti nedopustno in prepovedano. Sodbe, ki jih izrekajo v imenu ljudstva, so pač posledično upravičeni objekt premisleka in ocenjevanja tudi množic in ne le pravnikov.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Pamflet
Postavimo hipotetično, da bi Janševa vlada delovala še naprej in bi sprejela iste ukrepe, kot jih je njena naslednica. Znižala bi plače, zapisala uresničevanja fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015, objavila prodajo podjetij v državni lasti, pognala v tek slabo banko in državni holding, izrekla kritiko pravosodju in vpeljala mehanizme za odgovornost sodnikov in tožilcev ter skrajšanje sodnih zaostankov. Po tem bi finančni minister Janez Šušteršič povedal, da pridejo na vrsto tudi rezi pri pokojninah. - Mediji bi jo zbombardirali s kritikami, sindikati bi organizirali splošno stavko, množični protesti bi se vili po ulicah in trgih, vladi bi grozil takojšnji padec.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Pamflet
Ob peripetijah z izginotjem Hilde Tovšakove je na zahteve pravosodnega ministra Senka Pličaniča po preiskavi odgovornih jadrno odgovoril generalni javni tožilec Zvonko Fišer. V arogantnem duhu je vnaprej zavrnil vse očitke in napadel novinarje, češ da je zadeva v medijih preveč hrupna. Vse bi bilo OK, ko bi mediji ne naredili takšnega pompa.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Pamflet
Časnik »Večer« in POP TV sta v seriji prispevkov razkrila, da je dobil gospod Zoran Janković pri »Banki Koper« 250.000 evrov posojila brez kakršnegakoli pologa ali hipoteke. Novinarji so se čudili in bančne uslužbence spraševali, kakšno posojilo bi dobili na plačo v višini pol tretjega tisočaka, in dobili odgovor – 10.000 evrov. Duhovni vodja vladajoče stranke PS dobi torej 25 krat več kot državljan s primerljivo plačo.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Pamflet
Na začetku maja je minilo 33 let od smrti jugoslovanskega predsednika Tita. Spletna stran nacionalke je postregla s podrobnostmi o številu otrok v družini, šolskih let, iskanjih prvih služb, partijskem stažu, času druge vojne, povojnih funkcijah in grandioznosti drugega največjega pogreba v zgodovini. Nič pa o tem, da je njegov režim pobil sto tisoč vojnih ujetnikov, ukinil svobodo govora in parlamentarizma, predvsem pa niti besede o višini državnega dolga, ki ga je vodja zapustil ljudstvu. Ta zgodovina pa ni stvar kuriozitete, temveč je še kako aktualna. Po letu 1980 je jugoslovanski dolg znašal 20 milijard dolarjev, ki ga država ni bila več sposobna odplačevati. Vlada Milke Planinc je zato vpeljala program stabilizacije, ki je dramatično zarezal v standard državljanov prek pomanjkanja pralnega praška, olja, sladkorja, kave, bencina, vseh uvoznih artiklov in omejevanje pravice svobodnega prehoda čez mejo. Toda, kako se je lahko zgodilo, da je bil rezultat skoraj dvajsetletnega najemanja kreditov in investicij v vse smeri tako porazen? Višina državnega primanjkljaja in državnega dolga je bila tabu, o njej niso sproti poročali časopisi, še manj so o njej razpravljali v parlamentu. Vladalo je verovanje, kako je Titova Jugoslavija sinonim za uspeh sam po sebi. Potem pa je udaril trenutek resnice.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Pamflet
Predsednik države je na Brdu organiziral konferenco Slovenija 2030, na katero je povabil številne intelektualce in gospodarstvenike, ki so spregovorili o različnih vizijah razvoja. Borut Pahor je srečanje opisal kot poskus prebujanja intelektualnega vrenja. Torej ustvarjanja takšne družbene klime, kjer o državnih potezah in izbirah sodeluje širok krog strokovnjakov, poznavalcev, ljubiteljev in kajpak tudi politikov. Ideja je razsvetljenska: namesto ozke skupine privilegirancev, ki odločajo v internih krogih, velja vzpostaviti javni dialog čim širše skupine državljanov.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Pamflet
Po zadnji anketi časnika »Delo« je priljubljenost nove vlade višja od najvišje podpore, ki jo je kdajkoli dosegla druga Janševa vlada. Torej trenutek za premislek o kapacitetah ministrske predsednice Alenke Bratuškove.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Pamflet
Kot medijski spektakel je znova nastopil Zoran Janković: pred očmi teve kamer je namreč obiskal parlament in se sešel s poslanci »Pozitivne Slovenije«. Mož, ki je pred letom odstopil kot poslanec, ker ni videl smisla, da bi sedel v parlamentarnih klopeh, je zdaj spektakularno korakal po državnem zboru. In televizije so se v prispevkih spraševale, če to pomeni, da ga še zanima državna politika? Doživel pa ni vprašanja: kdaj bo odstopil kot župan, kaj šele, da bi ga soočili s krucialnim vprašanjem: ali je premierka Alenka Bratuškova od njega kdaj zahtevala, da se zaradi poročila KPK umakne z županskega položaja?
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Pamflet
Upravni odbor PEN je iz svojega društva izključil Janeza Janšo. Vest, ki so jo dneve širili mediji, pojasnjevali člani UO, nato pa so dnevna občila navajala še listo pisateljev, ki so zoper to odločitev izstopili. Potem se je oglasil oboleli predsednik Marjan Strojan, ki v procesu ni sodeloval, in povedal, da Janša še ni izključen, da je zadeva še v postopku, saj ima možnost pritožbe. A odmislimo tokrat to bizarnost in poglejmo sama dejstva.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Pamflet
Pred izvolitvijo nove vlade je fotograf »Reporterja« v duhu svojega poklica vneto slikal obraze ministrskih kandidatov. Potem ko je povečal zabeleženo podobo z zaslona mobilnika poslanca in kandidata za obrambnega ministra Romana Jakiča, se je prikazalo čudo. Bodoči minister je še pred izvolitvijo dobil elektronsko pismo obramboslovca Klemena Grošlja, koga vse naj po prevzetju funkcije takoj zamenja na obrambnem ministrstvu.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Pamflet
Stoletje nazaj je srbski komediograf Branislav Nušić napisal dramo »Gospa ministrica«, v kateri je karikiral ženo ministra, ki je svoj položaj vzela dobesedno in se čeprav le ministrova žena začela predstavljati in obnašati, kot da bi bila sama ministrica. Slovenska javnost je delo jemala še s posebnim aspektom, zgražala se je namreč nad »srbskimi posli« v politiki. In ustanovitev slovenske države je izhajala prav iz drugačnega razumevanja politike, ki naj bi prineslo drugačno razumevanje demokracije in političnega odločanja.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Pamflet
Habemus papam. Frančišek I. je poglavar katoliške vere. Vsekakor novi časi, »Radio Ognjišče« je pred tem v maniri modernosti predvajal neposredni prenos kardinalske prisege molčečnosti iz Sikstinske kapele, med njimi smo tako slišali: »Ego, Francisco Rode promitto …«
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Pamflet
Včasih je bilo treba na božjo pot in na romanjih je hromi čudežno shodil in slepi spregledal. Danes pa zadošča padec Janševe vlade in čudeži kar dežujejo. Predsednik SD Igor Lukšič je še nedavno pozival na predčasne volitve, zdaj pa njegovi zagovarjajo formiranje nove vladajoče koalicije s čim daljšim mandatom. Še več, če so državni Holding doslej označevali za rop stoletja, so zdaj pripravljeni skleniti kompromis z Virantovo DL, po katerem bosta Slaba banka in Holding ostala še naprej prioritetni instituciji. Mesto v vladi ima pač čudodelne učinke: nekdanji jastrebi v hipu gostolijo kot golobčki.
-
Še mesec nazaj so ankete javnega mnenja kazale na strm padec popularnosti »Pozitivne Slovenije«, ki bi se na novih volitvah komajda uvrstila v parlament. Sedaj pa je njena prvakinja Alenka Bratušek dobila priložnost, da formira novo vlado.
-
Tik preden so francoski bombniki začeli bombardirati položaje islamistov v Maliju, so svetovni mediji dnevno poročali, kako milice verskih radikalcev uničujejo in požigajo neprecenljive rokopise iz znamenitih knjižnic v Timbuktuju. Pred dnevi je za »Radio France International« o tem spregovoril profesor Jean-Michel Djian, ki je eden najboljših poznavalcev rokopisnih zbirk v Timbuktuju. «To, kar je gorelo, niso bili najpomembnejši teksti. Te so že pred časom iz knjižnice odpeljali v vrečah za riž, na pirogah in v kovinskih zabojih skrbni knjižničarji, ki so jih skrili pred uničevalci.»
-
Stanje stvari. Vlada Janeza Janše je brez večinske podpore v parlamentu, najmočnejša opozicijska stranka PS pa ni uspela s kandidatom Mirom Cerarjem kot potencialnim premierom, ki bi povezal večino strank. Še več, ideja, po kateri bi na čelo vlade postavili osebnost, ki ni iz vrst političnih voditeljev, se je pokazala kot iluzorna. Kar je seveda logično, saj ni pričakovati, da bi politične stranke naenkrat vso oblast prepustile nekomu tretjemu, same pa bi igrale le vlogo tihih podpornikov. Značilnost parlamentarne demokracije je pač to, da vlada izvršuje politiko, ki jo sprejme koalicija vladnih strank.
-
Prešernovo slavje, ki naj bi združevalo Slovence oz. prebivalce Slovenije, kdaj doseže prav nasprotno. Že ob postavitvi spomenika l. 1905 v Ljubljani se je dogodil eden največjih političnih spopadov. Liberalci okoli župana Ivana Hribarja so slavili kolosalni spomenik velikemu pevcu, medtem ko so klerikalci pod vodstvom škofa Antona Jegliča protestirali in bojkotirali slavje. Motile so jih razkrite ženske prsi pred Marijino cerkvijo in v obrambi pred pohujšanjem so zahtevali odstranitev pohujšljivega oprsja s spomenika. Bili so predmet ironije, saj celo papeža v Vatikanu ne motijo gola telesa v Sikstinski kapeli.
-
Politika se v zadnjih mesecih dogaja kot gledališče. Vsaka poteza je podkovana z besedno frazo, ki se vtisne v spomin. Ko je odstopil z mesta predsednika skupščine, je Gregor Virant dejal: »Odstopil sem jaz, ker ni odstopil tisti, ki bi moral.« Mož gradi svojo politično kariero na podobi svetnika. Pred tem je bil sam grešnik, saj mu je zadolženi proračun plačeval nadomestilo po koncu ministrske funkcije, ki ga je mirne duše sprejemal, četudi je s svetovanji makedonski vladi zaslužil nekajkrat večjo vsoto. Klasični licemernež, pa vendar, mnogi svetniki so začeli prav kot grešniki. Bomo videli, začetni znaki niso obetavni, saj se s Pozitivno Slovenijo dogovarja o novi vladi, ne da bi pred tem zahteval brezpogojni odstop Zorana Jankovića z mesta ljubljanskega župana.
-
V državi se je dogodila huronska stavka. Več kot sto tisoč zaposlenih se je uprlo zakonom, s katerim bi jim znižali plače. Posledici sta bili predvsem dve: javno izražanje nezadovoljstva z vlado in zaprtje šol, vrtcev, občinskih in drugih uradov.
-
Odprta pisma, peticije in protesti državljanov so sol demokracije. Ko je vladal Tito, časniki niso objavljali zahtev po njegovem odstopu, društvo pisateljev ni pošiljalo pisem po svetu, v katerih bi opozarjali, da v državi vlada avtoritarni režim, skupine protestnikov pa se tudi niso nikoli zbrale pred parlamentom z zahtevo, da začno uradni organi izdajati potne listine vsem državljanom brez diskriminacije, tudi političnim oporečnikom. Sodobna Slovenija je evidentno demokratična država.
-
Kaj sporoča komisija za preprečevanje korupcije (KPK)? Vest je enostavna: prvak Pozitivne Slovenije Zoran Janković ni prijavil 2,4 milijona, prvak SDS Janez Janša pa 210 tisočakov premoženja. Z njo pride še poziv predsednika Gorana Klemenčiča, da odgovorna sprejmeta odgovornost in ustrezne ukrepe. In predsednik parlamenta Gregor Virant takoj izjavi, da bi morala oba - Janković in Janša – nemudoma odstopiti.
-
Politiki delajo napake in izrekajo stavke, zaradi katerih jim je potem mesece žal, da so jih bleknili. Toda malokateri kiks je tako usoden, kot je bil dogodek 21. decembra 2011, ko je Borut Pahor kandidiral za predsednika parlamenta, njegov tedanji zaveznik Zoran Janković pa ga ni hotel podpreti in mu je zoperstavil svojo kandidatko. Še isti dan je to izkoristil Gregor Virant, ki je bil ad hoc izbran za prvega moža skupščine, mesec kasneje pa še Janez Janša, ki se je namesto prvaka Pozitivne Slovenije zavihtel v premiersko palačo. To je bilo vidno že na oko. Takrat je predsedoval Sloveniji Danilo Türk, ki se je zdel nepremagljivi predsedniški kandidat. Ko bi Janković po svoji parlamentarni zmagi podprl Pahorja, bi ta mirno načeloval parlamentu in jeseni 2012 bi gospod Türk dobil še drugi mandat predsednika države.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Pamflet
Preluknjani proračun je spodbudil govor o morali: kaj je prav in kaj je narobe, so teme, ki danes polnijo množične medije in kavarniške pogovore. Ko je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je poslanec Ivan Vogrin sredstva za izobraževanje in strokovno pomoč prekanaliziral na papirnata podjetja, je to sprožilo široko nejevoljo in vnovične zahteve, da poslanec odstopi.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Pamflet
Državni svetniki so na prvi seji odločili, da ne potrdijo svetniškega mandata Francu Kanglerju. Predsednik državne volilne komisije Dušan Vučko jih je sicer pred tem opozoril, da je bil kandidat povsem legalno izvoljen in da je njegov mandat formalno nesporen. Toda svetniška večina pravi, da je postavila standard, po katerem »gotof.je« ni etično in moralno primeren za to državno funkcijo.
