Bernard Nežmah
-
Stanje stvari. Vlada Janeza Janše je brez večinske podpore v parlamentu, najmočnejša opozicijska stranka PS pa ni uspela s kandidatom Mirom Cerarjem kot potencialnim premierom, ki bi povezal večino strank. Še več, ideja, po kateri bi na čelo vlade postavili osebnost, ki ni iz vrst političnih voditeljev, se je pokazala kot iluzorna. Kar je seveda logično, saj ni pričakovati, da bi politične stranke naenkrat vso oblast prepustile nekomu tretjemu, same pa bi igrale le vlogo tihih podpornikov. Značilnost parlamentarne demokracije je pač to, da vlada izvršuje politiko, ki jo sprejme koalicija vladnih strank.
-
Prešernovo slavje, ki naj bi združevalo Slovence oz. prebivalce Slovenije, kdaj doseže prav nasprotno. Že ob postavitvi spomenika l. 1905 v Ljubljani se je dogodil eden največjih političnih spopadov. Liberalci okoli župana Ivana Hribarja so slavili kolosalni spomenik velikemu pevcu, medtem ko so klerikalci pod vodstvom škofa Antona Jegliča protestirali in bojkotirali slavje. Motile so jih razkrite ženske prsi pred Marijino cerkvijo in v obrambi pred pohujšanjem so zahtevali odstranitev pohujšljivega oprsja s spomenika. Bili so predmet ironije, saj celo papeža v Vatikanu ne motijo gola telesa v Sikstinski kapeli.
-
Politika se v zadnjih mesecih dogaja kot gledališče. Vsaka poteza je podkovana z besedno frazo, ki se vtisne v spomin. Ko je odstopil z mesta predsednika skupščine, je Gregor Virant dejal: »Odstopil sem jaz, ker ni odstopil tisti, ki bi moral.« Mož gradi svojo politično kariero na podobi svetnika. Pred tem je bil sam grešnik, saj mu je zadolženi proračun plačeval nadomestilo po koncu ministrske funkcije, ki ga je mirne duše sprejemal, četudi je s svetovanji makedonski vladi zaslužil nekajkrat večjo vsoto. Klasični licemernež, pa vendar, mnogi svetniki so začeli prav kot grešniki. Bomo videli, začetni znaki niso obetavni, saj se s Pozitivno Slovenijo dogovarja o novi vladi, ne da bi pred tem zahteval brezpogojni odstop Zorana Jankovića z mesta ljubljanskega župana.
-
V državi se je dogodila huronska stavka. Več kot sto tisoč zaposlenih se je uprlo zakonom, s katerim bi jim znižali plače. Posledici sta bili predvsem dve: javno izražanje nezadovoljstva z vlado in zaprtje šol, vrtcev, občinskih in drugih uradov.
-
Odprta pisma, peticije in protesti državljanov so sol demokracije. Ko je vladal Tito, časniki niso objavljali zahtev po njegovem odstopu, društvo pisateljev ni pošiljalo pisem po svetu, v katerih bi opozarjali, da v državi vlada avtoritarni režim, skupine protestnikov pa se tudi niso nikoli zbrale pred parlamentom z zahtevo, da začno uradni organi izdajati potne listine vsem državljanom brez diskriminacije, tudi političnim oporečnikom. Sodobna Slovenija je evidentno demokratična država.
-
Kaj sporoča komisija za preprečevanje korupcije (KPK)? Vest je enostavna: prvak Pozitivne Slovenije Zoran Janković ni prijavil 2,4 milijona, prvak SDS Janez Janša pa 210 tisočakov premoženja. Z njo pride še poziv predsednika Gorana Klemenčiča, da odgovorna sprejmeta odgovornost in ustrezne ukrepe. In predsednik parlamenta Gregor Virant takoj izjavi, da bi morala oba - Janković in Janša – nemudoma odstopiti.
-
Politiki delajo napake in izrekajo stavke, zaradi katerih jim je potem mesece žal, da so jih bleknili. Toda malokateri kiks je tako usoden, kot je bil dogodek 21. decembra 2011, ko je Borut Pahor kandidiral za predsednika parlamenta, njegov tedanji zaveznik Zoran Janković pa ga ni hotel podpreti in mu je zoperstavil svojo kandidatko. Še isti dan je to izkoristil Gregor Virant, ki je bil ad hoc izbran za prvega moža skupščine, mesec kasneje pa še Janez Janša, ki se je namesto prvaka Pozitivne Slovenije zavihtel v premiersko palačo. To je bilo vidno že na oko. Takrat je predsedoval Sloveniji Danilo Türk, ki se je zdel nepremagljivi predsedniški kandidat. Ko bi Janković po svoji parlamentarni zmagi podprl Pahorja, bi ta mirno načeloval parlamentu in jeseni 2012 bi gospod Türk dobil še drugi mandat predsednika države.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Pamflet
Preluknjani proračun je spodbudil govor o morali: kaj je prav in kaj je narobe, so teme, ki danes polnijo množične medije in kavarniške pogovore. Ko je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je poslanec Ivan Vogrin sredstva za izobraževanje in strokovno pomoč prekanaliziral na papirnata podjetja, je to sprožilo široko nejevoljo in vnovične zahteve, da poslanec odstopi.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Pamflet
Državni svetniki so na prvi seji odločili, da ne potrdijo svetniškega mandata Francu Kanglerju. Predsednik državne volilne komisije Dušan Vučko jih je sicer pred tem opozoril, da je bil kandidat povsem legalno izvoljen in da je njegov mandat formalno nesporen. Toda svetniška večina pravi, da je postavila standard, po katerem »gotof.je« ni etično in moralno primeren za to državno funkcijo.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Pamflet
Skupina nasilnežev je požgala in demolirala časopisni kiosk v manjšem mestecu. Teden dni kasneje so se na slavnostnem srečanju sešli najbolj priznani lokalni pravniki in družno ocenili, da je treba storilce poiskati in jih kaznovati.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Pamflet
Protesti proti mariborskemu županu Francu Kanglerju so dosegli stampedo, potem ko je bil kot lokalni predstavnik izvoljen za državnega svetnika. Že med samimi volitvami so številni demonstranti z bučnostjo in skandiranjem poskušali vplivati na elektorje, da ga ne izvolijo.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Pamflet
»Kriminalne organizacije italijanskega juga so najbolj dobičkonosno italijansko podjetje. Bolj donosno od avtomobilskega velikana Fiat. Na leto obrnejo za 130 milijard evrov poslov. Mafijske organizacije so kot rak, ki razjeda jug države. S svojimi milijoni podjetji, v katerih perejo denar od trgovine z mamili, so se razširile v druge dele Italije in v druge evropske države, kjer s svojo narkotrgovino zastrupljajo zakonito gospodarstvo.« Tako v svoji knjigi »Oblast brez obraza« predstavi delovanje italijanske mafije novinarka Mojca Širok.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Pamflet
Prvi krog predsedniških volitev se je končal s presenetljivo zmago Boruta Pahorja. Kdor je namreč sledil anketam, ki so jih objavljali dnevni mediji, je še v zadnjih dneh pred volilnim dnevom prebiral prognoze, da Danilo Türk po vsej verjetnosti ne bo zmagal že v prvem krogu, so mu pa pripisovali krepko več kot 40 odstotkov glasov, medtem ko je Pahor lebdel nekaj odstotkov nad 30. Praktično edina, ki je v napovedih dopustila zmago Pahorja, je bila anketa FUDŠ, na katero pa se osrednji mediji v svojih prognozah niso sklicevali. Realni rezultat je bil vsekakor močno presenečenje: Pahor 40, Türk 36 in Milan Zver 24 odstotkov. Kako je mogoče, da so nosilne agencije tako zgrešile?
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Pamflet
Stari Slovenci so nekoč trepetali pred besedama: kobilice in Turki. Oblak kobilic, ki bi na poti požrl vse zelenje in opustošil polja, ali pa prihod Turkov, ki bi plenili in požigali, je bil največji strah, pred katerim so onemeli. Vmes so minila stoletja, a moderni Slovenci so spet našli grozo v dveh pojavih: v poplavah in v referendumu.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Pamflet
Pred napovedanimi protivladnimi demonstracijami smo v medijih prebirali članke, ki so napovedovali revolucionarni preobrat. Eden je v naslovu celo zapisal: »Bo v ponedeljek vstal Maribor, sredi novembra pa vsa Slovenija?« Potem je prišel ponedeljek in na mariborskih protestih se je zbralo sedemsto protestnikov.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Pamflet
Prvo soočenje predsedniških kandidatov na nacionalki je potekalo kot bitka s časom. Ker so vsakemu odmerili po minutko in pol, se je kot leitmotiv pojavljalo opozorilo voditeljice, da se govorec ni držal časovnega okvira. Pristop, ki je bil seveda razumljiv v obdobjih, ko je bilo v studiu po sedem, osem ali devet kandidatov, medtem ko je ob treh sogovorcih prisilen, omejevalen in s tem protisloven.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Pamflet
V državi Sloveniji se je oblikovala prva zapoved – poskrbi za svoj čim večji zaslužek. Z njim pa še vera v načelo, da višja ko bo plača primusa v podjetju in ustanovi, bolj bo to prosperiralo. Poglejmo torej, kaj o tem pravijo dejstva.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Pamflet
Dosedanje ankete javnega mnenja napovedujejo, da je v predsedniški tekmi veliki favorit Danilo Türk, ki ima krepko prednost pred tekmeci. Ne po naključju, prav v obdobju volilne tekme je npr. odkril izjemnost staroste novinarstva Jurija Gustinčiča in mu je podelil državno priznanje, s čimer je del njegove slave avtomatično prenesel nase. Podobno kot pred dnevi, ko se je udeležil premiernega prikazovanja filma »Šanghaj«, ki ga je posnel popularni režiser Marko Naberšnik, ki je zaslovel s »Petelinjim zajtrkom«. Ta Türkova strategija, ko se postavi ob pozitivne ikone, je seveda odlična, vprašanje pa je, če ga bo znova pripeljala v predsedniško palačo. Sedaj prihaja namreč obdobje televizijskih soočenj: POP TV je napovedala tri in tudi nacionalka ji bo bržkone v veliki meri sledila.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Pamflet
Nacionalna televizija bo predvajala dokumentarno serijo hrvaškega režiserja Lordana Zafranovića o Titu. Projekt, v katerem pripovedujejo priče časa, osrednji lik pa je njegova žena Hertha Haas. Projekt je resda protitoističen, saj v ničemer ne problematizira vladarjevih potez, vendar pa so avtentične izpovedi same po sebi pomenljive. Še pred drugo vojno, ko so bili komunisti v ilegali, je imel Tito kot partijski sekretar nadzor nad partijsko članarino, iz katere je svoji ženi kupoval dragocene prstane in darila, sebi pa je kupil lepo limuzino, ki da jo je potreboval pri organizaciji partijskega kongresa. Skratka, še preden je postal državni voditelj, je denar, ki so ga zbirali revni proletarci, uporabljal za svoj družinski luksuz.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Pamflet
Simbolični in realni spopadi z volkovi
Mediji so se številčno odzvali s kanonado zaradi napovedi, da bo vlada dvignila davek na prodajo časopisov z 8,5 na 20 odstotkov. Deževali so naslovi „Janša v vojni z mediji“, „Vlada si hoče podrediti medije“, celo dobrohotni medijski strokovnjaki so ocenjevali, da bo vlada morala najti simbiozo z mediji. Naenkrat je bila ustvarjena interpretacija o Janševi vladi, ki da se zlohotno spopada s svobodo govora. V jeziku kolumnistov je spregovoril celo državni predsednik Danilo Türk, ki se je uvrstil med prve kritike vlade z besedami, da gre za kršitev človekove pravice do obveščenosti.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Pamflet
Zdravnik in pisatelj Alojz Ihan se je v kolumni v »Financah« čudil nad sodobno slovensko zgodovino, ki je pred časom za enega najbolj lukrativnih služb napravila notarsko. Dejansko, izbrani ceh, ki je služili sanjske vsote, da je overovil podpis ali pogodbo, a nikoli v isti zgodovini ni nihče izmed njih kazensko ali odškodninsko odgovarjal za polome, ki so sledili iz njihovih postopkov.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Pamflet
Glasovi ljudstva kot grešni kozel
Predlog predsednika državnega zbora Gregorja Viranta o drastičnem skrčenju pravic do referenduma dobiva ustavno večino poslancev. Projekt je sistematičen, saj odpravlja možnost, da bi lahko 30 poslancev ali Državni svet vložili referendumsko zahtevo, in ohranja samo civilno pobudo. Toda tej ne bo več zadoščalo 2.500 podpisov, zbrati jih bo treba štiri krat več, vendar ne več samo na papirju, temveč overovljenih na upravnih enotah. Po novem bo referendum onemogočen tudi pri temah fiskalnih zakonov etc. Na samem referendumu pa naj bi bil nujni predpogoj še 35 odstotni kvorum vseh volilnih upravičencev.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Pamflet
Potem ko je »Delo« senzacionalistično objavilo pripoved gospoda Petra Stelzerja, da je kardinal Franc Rode njegov oče, se postavlja vprašanje, ali je osrednji med serjoznimi časniki ravnal kot rumeni, bulvarski tisk. Če sprejmemo argument urednikov, da so se lotili zadeve preudarno in premišljeno, velja pogledati kontekst poročanja.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Pamflet
V hipu je postal kardinal Franc Rode osrednja tema medijev in pogovorov. Kardinalov nezakonski sin je vsebina, ki je preglasila vse preostale rabote in malverzacije.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Pamflet
Predsedniška tekma napoveduje nove oblike dosedanjih kampanij. Kandidat Danilo Türk poskuša spremeniti svoj imidž razsipnega vladarja. Če je poprej deloval v smeri monarha, ko je pred leti zahteval celo posebno predsedniško rezidenco, sedaj pripoveduje o skrbi za vodo, pledira za prehransko samooskrbo, pred dnevi pa je izrekel zgodovinski stavek: Postojnska jama je nacionalni simbol Slovenije!
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Pamflet
Aktualni politični spopadi so dosegli doslej najvišji stadij. Vlada procesuira serijo zakonov, za katere pravi, da so zdravilo za finančni primanjkljaj. V parlamentu je ustanovitev holdinga, ki naj bi zamenjal razvpito AUKN. In kaj stori opozicija? Jih secira, predlaga spremembe, opozarja na posamezne sporne člene? Ne, glasnogovornik »Pozitivne Slovenije« Roman Jakič razloži, da gre za enajstmilijardni plen v enem popoldnevu. Predsednik SD Igor Lukšič pove isto z živalskimi metaforami: vlada se pripravlja na zadnji plenilski pohod, najprej levi, potem hijene, na koncu mali glodalci, ki bodo pojedli 10 milijard.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Pamflet
Ob polemikah o simbolih se je pojavil pogled, da je to odmik od realnih gospodarskih problemov, ki pretijo, da se Slovenija znajde v podobnem položaju kot Grčija in Španija. Pa vendar: kaj če je eden ključev prosperitete prav sprememba temeljnega ideološkega spopada med partizanstvom in domobranstvom?
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Pamflet
Preimenovanje vojašnic je sprožilo vrsto besednih in parlamentarnih polemik. Mediji postavljajo konfrontacije na prve strani, hkrati pa izrekajo tudi razumsko kritiko, češ, da so to ideološke in za državo škodljive delitve. Zares racionalno, številna druga vprašanja so pomembnejša. Eno je seveda gradnja TEŠ 6, projekt, ki bo finančno in okoljsko usoden še za prihodnje rodove. A njegovi nasprotniki s svojimi argumenti ne dosežejo naslovnic in udarnih teve minut.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Pamflet
Na državno proslavo ni bilo povabljeno nekaj deset praporščakov z rdečo zvezdo. Odzivi večine političnih strank, številni medijski prispevki in pisma bralcev so se vrstili iz dneva v teden. Vladajoči stranki SDS so očitali voljo do moči, prilastitev državne proslave, predsednik Danilo Türk jo je indirektno obtožil, da poskuša prikrito monopolizirati oblast, eden za drugim pa so nejevoljni zahtevali opravičilo.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Pamflet
Proslava državnosti je zanetila vrsto polemik in sprožila številna negodovanja. Povabljeni so praporščaki osamosvojitvene vojne, ne pa partizanski in ne tigrovski. S stališča, da državo sestavljajo državljani in vojaški veterani najrazličnejših ideoloških skupin, je izključevanje nekaterih iz slavnostnih vrst pač nedržavniško dejanje. Toda po drugi strani najbolj združevalni momenti že dolgo niso državne slovesnosti, ampak športni zvezdniki. Ko iz LA prileti Anže Kopitar, ga pričakajo množice, v njegovi Hrušici sledi ljudsko rajanje.
