Bernard Nežmah
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Pamflet
Stranki SD je uspelo pritegniti pozornost. Pred volitvami za novega predsednika so trije protagonisti Jani Prednik, Milan Brglez in Tadej Beočanin polnili prostor osrednjih medijev. Eden za drugim so dajali intervjuje in predstavljali svoje vizije. Nacionalka jim je odmerila kar celotno oddajo Politično. Gledalci smo izvedeli vse, potem pa je skočil v Švico minister Matjaž Han, kjer ga je pričakal šef UEFE Aleksander Čeferin. Njuno fotko so časopisi postavili kot krono ministrskega obiska. Ne po naključju, perfektno izpeljana akcija je kulminirala v Hanovi napovedi, da bo čez nekaj dni tudi sam kandidiral za predsednika stranke. In na kongresu je zmagal. Bil je redek spektakel: edina stranka, v kateri so morali prešteti do deset glasov natančno, če so hoteli razglasiti novega liderja. Tekmovalna demokracija, ki je nismo zaznali v nobeni drugi politični stranki. Pot, ki jo pripelje na vrh med koalicijskimi zavezniki?
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Pamflet
Komentar / Referendumski trojček kot vladna igrača
V oddaji nacionalne televizije Tarča so začeli soočanja pred evropskimi volitvami, a z nerazumljivim izborom gostov. Pet zastopnikov parlamentarnih strank je bilo v studiu, s ceste pa se je oglašal šef Resnice Zoran Stevanović. Ne v studio ne na pločnik pred TV-hišo pa niso povabili zastopnika SLS, stranke, ki ima evropskega poslanca!!? Če so uporabili kriterij opazne uvrstitve v javnih anketah, bi skupaj s Stevanovićem pred vrata morali postaviti tudi Zmaga Jelinčiča iz SNS in koga izmed Piratov. Za javni medij, ki naj reprezentira čim širši spekter političnih akterjev, je bil izbor gostov arogantna gesta uredniške samovolje. Sama oddaja pa je tekla apartheidno, še posebej očitno v finišu, ko so goste pozvali k zaključnim besedam - vse, razen na cesti stoječega glasnika Resnice.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Pamflet
Pred leti je Robert Golob z reklamnimi akcijami za GENI: grejemo se na sonce, dobil vzdevek sončni kralj. Zdaj postaja kralj referendumov. Slovenija je bila od devetdesetih pa vse do začetka prve dekade tretjega tisočletja evropsko čudo na področju participativne demokracije. Izvzemši Švico je bila država z največ nacionalnimi referendumi. Potem pa so se največje stranke, ki med seboj desetletja ne sodelujejo v vladah, naenkrat združile v projektu, kako omejiti ljudstvu pravico, da lahko na plebiscitarnem odločanju odpravi sporne parlamentarne zakone. Referendumska prizadevanja so se še naprej ohranila, le da je zdaj komaj da mogoče uspeti s pobudo. Delo pobudnikov je postalo garaško. Najprej morajo v tednu po izglasovanem zakonu zbrati 2.500 neoverjenih podpisov. To se zdi enostavno, toda v primeru poskusa referendumske ustavitve TEŠ 6 je organizator zadnji hip zbral zahtevano število, imel celo nekaj rezerve, potem pa se je zapletlo. Nekdo je kot naslov napisal začasno namesto stalnega bivališča, drugi je pozabil, da ima matično ime Josip, in se je podpisal kot Joc, kot ga celo življenje kličejo prijatelji in sodelavci, in na koncu je število veljavnih podpisov padlo pod usodnih 2.500. A tudi ko aktivistom uspe preseči magični prag, se začne težaško delo, saj morajo prepričati 40.000 državljanov, da pridejo v skopo odmerjenih uradnih urah na upravne enote, da registrirajo uradno podporo referendumu. OK, gre tudi z e-podpisi, ampak ti tvorijo le minorni del fonda podpisov. Praksa je pokazala, da ta gigantski projekt lahko uspe le, če ga podpre močna strankarska struktura, kot denimo SDS, ali pa prek aktivistov leve provenience ob izdatnem angažmaju dominantnih in s podporo bloka antijanšističnih strank, kot je bilo v primeru referenduma o vodi. Tako ali drugače pa je tak potrditveni zakonodajni referendum politično sredstvo opozicije oz. civilne družbe, s katerim sem ter tja ustavi kak zakon, ki ga je sprejela vladajoča koalicija.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Pamflet
Komentar / Korupcija na zvočnem zapisu
Pred evropskimi volitvami vedno poteka ritual, ko stranke napovedo sezname svojih kandidatov. Pred dnevi je to storila NSi, za njo Svoboda. Toda sestanek vrha največje stranke je presenetil tam zbrane novinarje. Namesto imen je predsednica sveta Nataša Avšič Bogovič odjecljala, da seznama žal nima pri sebi. Celo vladi naklonjeni SIOL je pikro zapisal, da se je za silo zbrala in se potem le spomnila, da sta na listi tudi oba dosedanja evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj. In nato so različni mediji nekako sestavili spisek sedmerice, Svoboda pa je razkrila, da bo o poslednjih dveh odločil osebno Robert Golob, celotno listo pa da bodo razkrili na srečanju stranke čez čas na Zbiljah. Norčevanje iz medijev! Nacionalna agencija STA je v sredinem jutranjem napovedniku prenesla strankino vest, da bodo na večernem vrhu določili celotno kandidatno listo. Torej so novinarji besede Svobode vzeli zares in prišli na predstavitev izbranih kandidatov. Zaman.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Pamflet
Evropski parlament je uzakonil akt o svobodi medijev. Že teden nazaj, a osrednji slovenski mediji so ga le omenili. Tudi nobene reakcije vlade, ki bi povedala, kako ga misli implementirati v nacionalno zakonodajo. Ta akt namreč predvideva, da morajo države zagotoviti pluralnost medijev ter da v javnih medijih ni dovoljeno odstavljati vodstev pred koncem njihovega mandata. Idealna tema za nacionalno televizijo, da bi organizirala in predvajala okroglo mizo. Nasprotno, beremo lahko, da so z lepo odpravnino končali večdesetletno novinarsko kariero Vide Petrovčič, ki je v zadnjih letih vodila serijo različnih okroglih miz. OK, lahko bi jih zdaj vodil tudi še kdo drug, toda ta novinarski žanr, ki je dajal pečat RTV SLO, je iz informativnega programa izgnan. S stališča pluralnosti je nenadomestljiv, saj se v njem jasno izoblikujejo dileme in problemi obravnavanih področij. Njena paradna oddaja Tarča res da odpira škandalozna teme, toda v omejenem formatu všečnih TV-dvobojev in s šibkim spoznavnim učinkom.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Pamflet
Komentar / Bog se ne opravičuje
Svoboda je priletela dobesedno iz neba in zmagoslavno osvojila skoraj polovico parlamenta. To ji je uspelo, ne da bi predstavila program, po katerem bi lahko prepoznavali ideje, za katere se zavzemajo njeni nosilci. Teh še vedno ni, se je izoblikovala njena govorica. Ko njen vrhovnik odstavlja ministre, umaknjeni sporočajo, da so to storili sami po svojih željah. Kajpak ob eni izjemi ministrici Tatjani Bobnar, katere kritike pa je premier Robert Golob označil za izmišljije. Odstopa z mesta podpredsednice stranke si je zaželela celo prva dama parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Zadnji teden beležimo opazni osip funkcionarjev vlade in vladajoče stranke, kjer so spet vsi odšli sporazumno k novim kariernim izzivom nasproti. Prepoznavna značilnost Svobode je torej ta, da nikoli ne izvemo nobenega razloga, zakaj so izvedli interno čistko. Udari kot strela z jasnega, potem pa mediji preigravajo možna zakulisja. Bog ne daj, da vprašajo visokega funkcionarja stranke: ta bo vedno izrekel isto frazo - jaz o tem nič ne vem.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Pamflet
Komentar / Mir kot vsesplošna dobrina
Posnetek nelegalne avto dirke iz garažne hiše megacentra na Rudniku je pretresel družabna omrežja. Ko policijsko vozilo prižge utripajoče luči, se mu vozniki na cesti samoumevno umaknejo. Tokrat se je pred može postave postavil junak, jih ustavil, si v zabavo sezul čevelj in navdušeni množici demonstriral, kako se jih ne boji, kako mu nič ne morejo. In res, policisti so se z vzvratno vožnjo umaknili s posredovanja. Demonstracija vesoljni državi o popolni nemoči policije.
-
Komentar / Karikatura pravne države
Ruski opozicijski politik Aleksej Navalni je izgubil vse bitke s prezidentom Putinom, toda zmagal je v poslednji. Za življenja mu ni uspelo, da bi gospodar Kremlja naredil korak nazaj. Tudi v posmrtni je kazalo, enako - oblasti niso hotele izročiti njegovega trupla materi. Toda, na koncu je Vladimir Vladimirovič popustil in v Moskvi ga bodo položili v grob. Vsemogočni prezident, katerega moč spominja na Stalinovo, vseeno ni boljševik. Njegov ideološki projekt je imperialna država, ki pa ni v vojni s pravoslavno cerkvijo. Ta pa zahteva, da se človek poslovi od sveta s pokopom, da mati pokoplje mrtvega sina. Putin se prekriža, kadar vstopi v cerkev, in je zaveznik z ruskim patriarhom. Navalnemu je uspelo najti točko, kjer ga je premagal. Kislo, cinično, toda predstavlja del najmočnejše ruske tradicije, v kateri so posamezniki kljubovali absolutni oblasti. Ruski disidenti so bili svetovni unikum, zakaj svojo držo so znali braniti sami, v brezupnih razmerah, brez pomoči zahodnjaških fanfar svobode govora. Pod Stalinom je sredi tridesetih vladal totalni teror. Ne le, da si ljudje niso upali javno izgovarjati svojih misli, bali so se pisati celo intimne dnevnike. Stari boljševik in partijski sekretar Demjanov je nekoč v dnevnik zapisal, da nerad Stalinu posoja knjige, ker mu jih ta vrača popackane z mastnimi odtisi prstov. Tajna policija Čeka ga je odkrila in odtlej se je samo še tresel za življenje. Učenjak Solertinski pa je v istem času povsem svobodno zapisal vse, kar si misli. Zapiske je pisal v starem, pozabljenem portugalskem narečju. Ostal je prost in svoboden. Pesnik Osip Mandelštam je bolj ljubil prostost. Napisal je pesem o Stalinu, v kateri je komunističnega boga z eno besedo prekrstil v kremeljskega gorjana. Jasno, da je ni objavil. Jo je pa recitiral na večerji s prijatelji. Agenti Čeke so ga hitro našli in zaprli, za njim pa še vseh 11 poslušalcev, ki so končali po zaporih. A režim se ni ustavil, v nadaljnji preiskavi so se dokopali še do osmerice, ki je slišala za vsebino deklamacije. Mandelštam je štiri leta po aretaciji umrl neznano kje v gulagu. Pomirjeno je sprejel, da je smrt cena njegove svobode.
-
Komentar / Prestolnica korupcije
Skoraj osem od deset Ljubljančanov meni, da v mestni upravi vlada korupcija. To pravi mestna opozicija? Ne, to je raziskava Evropske komisije, ki je želela presoditi, koliko korupcije je v administraciji velikih mest. Ljubljana je tako uvrščena med najbolj koruptivne prestolnice. A ista raziskava je prinesla še en podatek: večji del vprašanih je zadovoljen z življenjem v mestu. Ergo - večina meščanov je zadovoljna s korupcijo v mestu; skorumpirano je torej tudi ljudstvo. Z izjemo časnika Dnevnik, ki je o tem poročal na naslovnici, se večine dominantnih medijev to ne tiče. Tudi vlada ni sklicala seje, na kateri bi obravnavala ukrepe, kako v glavno mesto vrniti vladavino prava. Zaradi razmaha korupcije so zaskrbljeni le v vrhu Evropske unije, v domovini pa kot, da nismo člani EU. No, na izredni seji v parlamentu so poslanci Svobode iznašli rešitev: zapisati je treba ničelno stopnjo korupcije v vladne dokumente. In ta bo potem sama od sebe izginila.
-
Komentar / Molk kot orožje socialdemokratov
Ko je SD podpora javnosti strmoglavila na nižjo raven in potem ko je predsednik vlade ignoriral njeno zahtevo po odstavitvi ministrice za pravosodje in demonstriral svojo nadvlado, je imela stranka krizni vrh. Kako je odreagirala? Napovedala odhod iz koalicije, zaostrila verbalni spopad s premierom, na čelo postavila novo ime? Nak, naredila ni nič, vse odločitve je prestavila na kongres čez nekaj mesecev. Njena strategija je torej postati neviden, brezobličen in čakati, da ji čas povrne izgubljeni domet popularnosti. Simpatizerji in volivci jo bodo potemtakem prepoznali po molku. Nedvomno originalni eksperiment.
-
Komentar / Duh stalinizma se vrača
Afera s stavbo za sodno palačo polni medije že skoraj mesec dni. Potem ko je SD pod pritiskom javnega mnenja zahtevala zamenjavo ministrice Dominike Švarc Pipan, je trenutek izkoristil premier Robert Golob, ki je branil ministrico in ji dal časovni odpustek, da poišče krivce velike blamaže. In javnost je spoznavala imena neznanih državnih uradnikov, ki da so izvedli komplot za ministričinim hrbtom. Krivce je določala ministrica, obtoženi pa so bili obsojeni na molk. Kako naj se uslužbenci v javnosti branijo, ko pa jih je Švarc Pipanova še molčeče odstavljala drugega za drugim.
-
Komentar / Voda v rokah sodnikov
Pod aktualno vlado še zakoni niso več nekaj samoumevnega. Doslej je veljalo, da veljajo za vse. V času kovida je oblast razdelila tolikšno količino turističnih bonov, da jih je dobil vsak izmed državljanov. Na njem pa je bilo, a jih unovči ali pa pozabi nanje. Ministrica Svobode Emilija Stojmenova Duh je pred časom namenila 6 milijonov za 13 tisoč prenosnih računalnikov, po pol leta pa naposled le lansirala zakonski kriterij, kako bodo razdeljeni. Pravi, da jih bodo dobile ranljive skupine, a hkrati pove, da je teh veliko več kot računalnikov. In kako bo potekalo razdeljevanje? Na novinarski konferenci je pojasnila, da jih bodo dobili tisti, ki se bodo prvi odzvali. Kar je diskriminacija počasnih. Pripada ti otroški dodatek, a ga boš dobil, le če boš zaprosil zanj prej kot drugi upravičenci? A z argumenti gre še naprej: Število upravičencev je še vedno večje od števila prenosnikov, a verjamemo, da se ne bodo vsi odzvali na poziv. Gospa ministrica, ki je napovedala darilo računalnikov za revnejše družine, da jim pomaga preseči mizerijo, zdaj srčno upa, da se ne bodo odzvali. Manj ko jih bo zaprosilo za prenosnike, bolj bo njena akcija uspela. - ?????????
-
Komentar / Ko številke pripovedujejo
Zadnji mesec je bilo v orbiti osrednje vprašanje: kaj bo presodil KPK o delovanju predsednika vlade? Je zlorabil svojo funkcijo z vplivanjem na delo policije? Protikorupcijska komisija se je metikulozno lotila dela, pred trenutkom, ko bi prišla do končne presoje, pa je premier najel odvetnika, ki je s procesno potezo začasno ustavil postopek. Dokler policija ne dokonča predkazenskega postopka zoper Roberta Goloba, bi njegova seznanitev z obtožbami ex-ministrice Tatjane Bobnar ogrozila pravno plat kazenskega postopka.
-
Komentar / Nedotakljivo božanstvo
Na izboru za najboljšega podjetnika leta bi zmagal podjetnik Sebastjan Vežnaver. Za razpadlo stavbo na Litijski cesti je pred leti plačal 1,7 milijona, potem dolgo ni našel kupca, ki bi hotel poslopje kupiti, nazadnje pa se je pojavil sanjski plačnik, ki mu je odštel 7,7 milijona. Dobesedno na mah je prišel do 6 milijonov zaslužka. Poteza, o kateri sanja cel rod novih poslovnežev. Kako mu je uspel sanjski posel? Preprosto - posloval je s pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki se o ceni sploh ni pogajala, ampak je prepustila prodajalcu, da najame svojega cenilca, ki bo določil ceno.
-
Komentar / Ekološko huliganstvo
Prihaja nova kmetijska ministrica v podobi poslanke Svobode Mateje Čalušić. Začelo se je s škandalom, saj se je izkazalo, da se je na volitvah predstavljala z višjo izobrazbo. Najmočnejša stranka jo je izmotala, češ da je napačno stopnjo šolanja po pomoti zapisal njen aparat. A vrag, pod volilno kandidaturo se je podpisala sama, ki pa zdaj pravi, da ni opazila pomote. Za ministre, ki podpisujejo serijo dokumentov, katastrofalen začetek, če gospa sploh ni pozorna, pod kaj se podpisuje, in ko v oči bodeče napake v letu in pol ne popravi; tudi poslanska predstavitev jo je namreč študijsko povzdignila. A to je drobiž. Kakšne kompetence imajo gospa ministrica? - Dosegla je prvo bolonjsko stopnjo na agronomiji. Za resor ima vsekakor ustrezno smer šolanja. Kaj pa njene delovne izkušnje? Pomagala je v lokalu pri starših, zraven pa svetovala pri prodaji fitofarmacije v kmetijskih prodajalnah. Njena predhodnica Irena Šinko je bila pred ministrovanjem kmetijska inšpektorica, vodila kmetijstvo v občini Murska Sobota, potem pa bila dolga leta direktorica nacionalnega sklada kmetijskih zemljišč.
-
Komentar / Resnično brezpravje
Urednik drugega programa nacionalke Rajko Gerič je izkušen televizijec, ki je pred četrt stoletja ustvaril prispevek o pregrešno dragem nakupu vladnega letala, ki si ga je omislil premier Janez Drnovšek. A po tem razkritju ga v času popolne vladavine LDS niso odstavili.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Pamflet
Na začetku leta je zaradi visokih izgub prejšnje vodstvo nacionalke zaprosilo vlado za finančno pomoč. Premier Robert Golob jih je v hipu zavrnil, rekoč, da pod tedanjo ekipo RTV SLO ne bodo namenili denarjev. Državna pomoč torej ne gre javnemu mediju, ampak je to odvisno od tega, ali je primus zadovoljen s kadri, ki ga vodijo. Po odstavitvi nekdanjega vrha osrednje televizijske hiše je vlada iz proračuna za narodnosti osrednji medijski hiši namenila 5 milijonov. Po kuharsko - lahko vam damo iz te malhe, pa se sami znajdite! Z nestrpnostjo bo čakati odziv Računskega sodišča.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Pamflet
Ko so pred dobrim stoletjem v Ljubljani postavili kip Francetu Prešernu, je protestiral škof Anton Bonaventura Jeglič in prosil župana Ivana Hribarja, da naj odstrani muzo z golimi prsmi, ki da žali občutja mladih deklet in vernikov, ki hodijo mimo njega v frančiškansko cerkev molit k devici Mariji. Škof je v hipu postal objekt poroga liberalcev in libertincev, v časopisih so mu očitali izbruh blaznosti, sploh ker se vmešava v umetnost, o kateri pojma nima.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Pamflet
Ob začetku Festivala LGBT filma v Kinu Dvor je skupina neznancev izpulila mavrično zastavo in jo zažgala. Ni kaj, vandalsko dejanje. Dejanje so v hipu obsodili predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob ter ministri Asta Vrečko, Luka Mesec, Tanja Fajon in Emilija Stojmenova Duh. Opozorili so, da ne smemo pustiti posameznim skupinam, da nas s sovražnimi dejanji potiskajo v nazadnjaštvo. Vsakdo si zasluži spoštovanje, sprejemanje in enake pravice, ne glede na spolno usmerjenost ali spolno identiteto. Isti hip se je odzvala tudi policija, ki je prek medijev pozvala očividce, da jim sporočijo informacije o dogodku ter izpostavila, da ima ničelno toleranco do vseh oblik nasilja ter bo storila vse, da bi storilce navedenega dejanja odkrili in jih ustrezno sankcionirali. Zgledna država, ki ne preganja le nasilja nad ljudmi, ampak tudi nad simboli posameznih skupin.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Pamflet
Komentar / Tekme z enim nastopajočim
K sultanu Ahmed al Džabru je v Abu Dabi na podnebno konferenco OZN s posebnim letalom odpotovala predsednica Nataša Pirc Musar. V strastnem govoru je ugotovila, da je na svetu preveč vojn, da je potrebno opuščati fosilna goriva in da bi se morali voditelji držav boriti proti podnebni krizi. Njeno lektiro šefom svetovnih držav so predvajale le slovenske televizije, tako da je njen namen, da bi jih spravila na prava pota izpuhtel še isti hip.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Pamflet
Čeravno ankete kažejo strmoglavljenje podpore stranki Svobode, je ta v parlamentu čedalje močnejša. Do sedaj je zmagovala z večino glasov, zdaj že z glasom enega samega poslanca. Konec prejšnjega tedna je bil izglasovan opozicijski predlog z opazno večino 34 proti 28. Glasovanje v skupščini je po naravi smrtno resna stvar, ki velja kot pribita. Tako pač zahteva sprejemanje zakonov. A tokrat je dober ducat poslancev Svobode v en glas zavpil, da so glasovali proti, da pa njihovih glasov računalniški sistem ni upošteval. Nobena forenzična analiza ni bila potrebna, zadoščalo je, da je predsednica Urška Klakočar Zupančič rekla, da je bila očitno napaka in glasovanje so ponovili. Predsedničina volja je zmagala nad večino in zakoni. In potem burleska: poslanci vladajoče stranke so dan kasneje glasovali za zakon SDS, ki so mu poprej nasprotovali. Popolni absurd?
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Pamflet
Ob Dnevu Rudolfa Maistra je bil v Mariboru slavnostni govornik prvi predsedujoči minister vlade Luka Mesec. Čeravno slab govornik, ki ni uspel niti tekoče brati, je blagodejna poživitev nacionalnih praznikov. Kar 95 odstotkov govora je namenil spominu prazničnih dogodkov, na koncu pa dodal le nekaj mirovniških stavkov o aktualnih vojnah. Nekaj dni pred tem je na proslavi obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe nastopil bivši predsednik Milan Kučan. A govorec je pozabil, kakšne proslave se udeležuje, in tako sploh ni obudil spominov na formalni začetek formiranja slovenske vojske, temveč je slavnost izrabil za napad na politiko izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki da Gazo spreminja v množično pokopališče, ter obsojal uradne izraelske kritike na račun vodje ZN Antonia Gutteresa. Še dobro, da ni imel v rokah slavnostnega mikrofona ob Dnevu reformacije! A mož ni ostal pri tem, vmes je uperil bodico poroga še v aktualno slovensko oblast, ko je izrazil upanje, »da bodo upravitelji Slovenije odločno zahtevali prekinitev vojne v Gazi.« Milan Kučan, ki naj bi kot nekdanji predsednik države izbiral državniški besednjak, na proslavi degradira lastno vlado, ko premiera in vodeče ministre imenuje za »upravitelje države«!?? Vsebovano sporočilo predsedniku vlade Robertu Golobu je kajpak jasno - šteti so ti dnevi.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Pamflet
Komentar / Odrešilni grešni kozel?
V mesecu dni je Robert Golob iz absolutnega liderja vladajoče politike padel na dno. Javno mnenje, osrednji časniki in televizije, njegovi botri med medijskimi intelektualci, predsednica države - vsi so edini, da je njegovo vodenje vlade katastrofalno, da njegova koalicija ni v stanju izvesti nobene reforme. To, kar je poldrugo leto izpostavljala opozicijska SDS, različni sindikati in civilna gibanja, je zdaj splošni tenor.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Pamflet
Komentar / Preživetena stopnja
Predsednik vlade Robert Golob je pred prazniki napovedal, da bo drastično skrčil število ministrstev na sedem ali pa vsaj na ducat. Deloval je resno in tako odločno, da ga sploh ni zanimalo, kaj o njegovem namenu mislita koalicijska partnerja. Povedal je, da je to edina rešitev učinkovitega vladnega delovanja po apokaliptični vodni ujmi. Dober teden kasneje pa je v identičnem razpoloženju povedal, da ne bo nobenih sprememb v delovanju vlade, da torej števila ministrov ne bo skrčil.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Pamflet
Komentar / Auto-da-fé premiera
Že dolgo nismo zasledili vesti, da je na Slovenskem kdo investiral 30 milijonov v novo nastalo tovarno. Tokrat so investicijo proslavljali v Ljubljani, kjer je župan Zoran Janković iz propadle fabrike Rog ustvaril center kreativnosti. V zgodovini umetnosti so nastala številne umetniške šole, ki so pridobile sloveče ime. A ne s postavitvijo voluminoznih stavb, ampak šele potem, ko so umetniki s svojimi deli zasloveli po svetu. V zdajšnji Ljubljani je drugače, še preden so artisti v Rogu kaj ustvarili, že so razglašeni za vrelec idej.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Pamflet
Komentar / Aroganca avtoritarca
Po bolnicah manjka medicinskih sester, saj so mnoge zaradi pičlega zaslužka odšle v bolj plačane poklice. Je prišlo ex-ministru Danijelu Bešiču Loredanu na misel, da investira dva milijone v igrano nadaljevanko, ki bi afirmirala njihovo profesijo, češ da se bodo odtlej množično prijavljale na razpise za prosta mesta bolnišničnega osebja? Nikakor, ko bi to storil, bi ga mediji razglasili za kretena. Na svetu že stoletja deluje preizkušen princip, da zaposlene privabiš z boljšim plačilom. No, s slavo so poskušali v komunizmu, ko Stalin in Tito prizadevnih rudarjev nista nagrajevala z višjo plačo, ampak sta jim podeljevala nazive junakov socialističnega dela. Njuna metoda se je izkazala za popoln fiasko in v zadnjega pol stoletja je v Evropi nihče več ni kopiral, dokler ni prišel Marjan Šarec na položaj obrambnega ministrstva. Ta se sooča s problemom premajhnega števila vojakov, ki pa ga kani rešiti tako, da bo plačal dva milijona za propagandni film o zvezdniškem življenju soldatov. In to v trenutku, ko tretjina vojakov zaradi mizernih plač toži državo, ker jim plačuje manj, kot jim gre po zakonu. Minister bo torej investiral dva milijona v PR glamour, da bo z njim zakril realnost bornega soldatskega stanu!??????
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Pamflet
Na dan, ko mora predsednik vlade v parlamentu odgovarjati na poslanska vprašanja, se skupščina spremeni v boksarsko areno. Premier Robert Golob namesto odgovorov obračunava s poslanci, ki jim očita, da za nabiranje pozornosti izkoriščajo tragedijo poplav, grozodejstva v Palestini etc. Že mesece vsakemu pripiše maleciozni razlog, od njega terjajo odgovore samo zato, da mu lahko nagajajo. Na konkretno vprašanje, zakaj vlada ni pomagala opustošenemu kraju Struge, je opoziciji zabrusil, da to ni res, saj da so vsi poplavljenci dobili humanitarno pomoč. Toda že dan kasneje je Boštjan Šefic, vladni koordinator obnove, nastopil pred mediji in povedal, da bodo v 14 dneh zadeve rešili!????
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Pamflet
Vlada je izračunala poplavno škodo in bo v Bruselj poslala številko 9,9 milijarde. Bila je očitno pedantna in delovna. Pomoč za škodo, ki so jo prijavile občine, je stokrat manjša, a te več kot dva meseca po poplavah zdaj prek medijev moledujejo premiera, da naj jim jo za božjo voljo vendar začne izplačevati. No, največje žrtve so posamezni poplavljenci, ki pa jih sistematična vladna pomoč še ni dosegla. Še huje, šele pred tednom je državna administracija odprla posebno pisarno na Koroškem, ki bo prizadetim pomagala z načrti in strokovnimi mnenji. Ti, ki so preživeli najhujše opustošenje, prihajajo na vrsto zadnji.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Pamflet
Komentar / Zaplinjenje Ljubljane
Primer ministrice Sanje Ajanović Hovnik je šokanten. V času ko vlada uvaja posebni prispevek državljanov za obnovo, se je izkazalo, da sta se v vladajoči stranki razmahnila klientelizem in razsipništvo. Gospa ministrica in njen soprog sta kot državljana pred parlamentarnimi volitvami stranki Svoboda podarila 15 tisočakov. Kot po naključju je prva prislužila ministrski položaj, drugi pa mesto v eni izmed vladnih mašinerij. Zloglasni obisk New Yorka Ajanovićeve s štirimi sodelavkami je premier sicer ubranil, češ, če je zaradi njenih 6 potovalnih tisočakov završalo, potem pomeni, da smo srečna država. Fenomen uradniškega turizma oblastniki opravičujejo, da je šlo za nabiranje vednosti na konferencah, kar lahko celo drži. Toda s stališča države, si je postaviti prvo vprašanje: zakaj s tako številno delegacijo potovati na konferenco, ko pa na njej lahko sodeluješ tudi on-line? Čisti zgled razsipnosti na račun davkoplačevalcev.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Pamflet
Komentar / V mlinu segregacije
Ni ga medija, ki v minulem tednu ne bi ironiziral na spletu objavljene telefonske čestitke premiera Roberta Goloba kuharski mojstrici Ani Roš. Kaj naredi najstnik, ki si želi dneva slave? Prilepi se k celebriteti, upa na selfi in se pod njenim okriljem še sam zavihti med zvezde. Natanko isto gesto je uprizoril predsednik vlade - državo vodi politik, ki se obnaša kot najstnik.
