Bernard Nežmah
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Kolumna
Vladajoča koalicija je nastala po volitvah 2008, na katerih je najtežji poraz doživela LDS, ki se je komajda uvrstila v parlament. Namesto 23 poslancev so jih našteli samo še 5. Toda, potem so se začele vrstiti medijske interpretacije, češ da Pahorjeva zmaga z 29 poslanci ni realna, saj da je v njegovih odstotkih skrito v resnici veliko število eldeesovcev, ki so se žrtvovali in namesto za LDS glasovali za SD, da...
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Kolumna
Nova doba premierove vladavine?
Premier Borut Pahor je v zadnjih dneh dosegel več znotraj-koalicijskih zmag kot v celotnem dosedanjem mandatu. Pravosodnega ministra Aleša Zalarja je pognal v defenzivo, saj ni več vehementni akter, ki samovoljno zahteva menjavo generalne tožilke. Zdaj novinarjem zadržano odgovarja, da je vlada tista, ki odloča o morebitni zahtevi po zamenjavi.
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Kolumna
Že po poldrugem letu predsedovanja vladi je Borutu Pahorju uspelo, da je med vsemi slovenskimi premieri največja medijska zvezda. En dan ga vidimo, kako izbira besede, ko opisuje svoj pogled na odstavljanje tožilke Brezigarjeve, naslednji se javlja iz obiska v Luki Koper, pred tem nastopa kot maneken na reklamni vožnji novega renaulta v Novem mestu, vmes se razjezi na ministra Križaniča, ker kot finančnega...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kolumna
Usodne topike, ki jih rešujejo ministri
Slovenija je gostiteljica srečanja dežel zahodnega Balkana. In kot taka zgled, kako naj nekdanje jugoslovanske republike uredijo svoje države, ter »zemljo obećana« za delavce, ki prihajajo iz Bosne, Srbije, Kosova in Makedonije. Če so mediji prejšnji teden izpostavljali tragično usodo zidarjev »Prenove«, tokrat beležijo bridko usodo delavcev celjskega »Gradisa«.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kolumna
Dejstvo, da je policijska ministrica obenem predsednica politične stranke, vseskozi generira vprašanja in sume politizacije policije. Če pa policisti, ki jih vodi predsednica LDS, aretirajo poslanca, ki je član njene nasprotnice SNS, bodo za kredibilnost potrebovali splošno sprejemljive dokaze. Poslanca Srečka Prijatelja so prijeli s svežnjem več sto tisoč evrov, ki jih je prejel od podjetnika v kavarni.
-
Oblast, ki je ne zanima realnost
Dolgo se je ob rednih mesečnih obiskih premiera Boruta Pahorja na »Slovenskih železnicah« ugibalo, kaj za vraga bi jim lahko svetoval mož, ki se je vse odraslo življenje ukvarjal izključno s politiko. Po petem prihodu pa je naposled le prišel rezultat Pahorjevih nasvetov: »SŽ« so najele svetovalno firmo, ki jim bo za milijon in dvesto tisoč evrov svetovala, kaj narediti vnaprej.
-
Zgodil se je Niko Kavčič. Metuzalemi ponavadi molčijo, ali pa se kurtoazno udeležujejo svečanosti. Starosta, ki nastopi pred televizijo s čustvenim in prodornim govorom je redkost. Sploh, če ima 94 let. Že zavoljo tega mu velja prisluhniti. In Niko Kavčič ni kdorkoli. Mož, ki je osebna vez Slovenije z Avstro-Ogrsko. Rojen je bil namreč leta 1915, bil bančni uslužbenec, kakopak partizan, po vojni je za UDBO...
-
Zadeva bulmastifov je poleg človeške tragedije prinesla doslej največji splet naključij. Življenjski partner predsednice LDS odvetnik Miro Senica je pred časom dobil pravno bitko, ki je ne bi dobil noben drug odvetnik. Nesrečni mož, ki je bil pred leti žrtev zverinskega klanja tropa psov, na sodišču še ni prišel nikamor. V bitki za odškodnino za trajne posledice je pod taktirko nasprotnikovega odvetnika Senice...
-
Nevidna korupcija pri belem dnevu
Kaj je storila vlada, ko je trojica bullmastifov pokončala svojega gospodarja? Tu namreč ni šlo za nesrečo, ki se lahko dogodi komurkoli. Pasje krdelo, ki je nekoč grozljivo razmesarilo nesrečnega pešca, je bilo po sklepih veterinarjev prenevarno za družbo in so zato odločili usmrtitev dvojice napadalnih psov. Toda na koncu je ministrstvo za kmetijstvo sprejelo sklep, po katerem so pokojnemu zdravniku Baričeviču...
-
Napad trojice bullmastifov, ki je do smrti razmesarila svojega lastnika, je šok, ki ga lahko merimo samo s pojmom moči starogrške tragedije. Nepredstavljivi horror! Toda ta tragičnost se je dogodila na ravni primarnih instinktov, intelektualni šok pa predstavlja minister Bogdan Pogačnik. Mož, ne le, da ni naslednji hip po objavi te vesti samodejno odstopil, še več, kot krivca je posthumno označil samo žrtev...
-
Nova heroina v deželi bonbončkov in snežnih kupov
Končal se je projekt odstavljanja Erjavca, toda bolj kot ministrov odstop, je presenetil predsednik Računskega sodišča (RS). Pred slabim mesecem je namreč gospod Igor Šoltes od premiera Boruta Pahorja zahteval, da odstavi okoljskega ministra. Toda tik pred finalom v parlamentu se je razvedelo, da sta se pred objavo zahteve RS po odstavitvi Erjavca na skrivaj sešla prvi mož vlade in prvi med računskimi sodniki.
-
Če je doslej zgolj minister Karl Erjavec veljal za cirkusanta, se mu je odslej pridružil še minister za znanost Gregor Golobič. Potem ko se je izkazalo, da je mož z eno delnico krepki solastnik podjetja Ultra, je zdaj na eni sami parlamentarni razpravi uspel razdreti tri erjavčevske. Najprej je lahkotno obtožil nacionalko manipulacij in izkrivljanj, nakar se je v Dnevniku odzval odgovorni urednik Rajko Gerič in...
-
Ko je nekdanji šef UDBE Tomaž Ertl prejel državno odlikovanje, mu je kot četica stopil v bran vrh socialdemokratov. Najmočnejša vladna stranka je njegovo glorifikacijo branila z besedami, da je v svojem ministrovanju storil tudi zelo državotvorno dejanje, kot je bila ustavitev miloševićevskega mitingaštva, ki je po državi izvajal jogurtne revolucije.
-
Erjavec še poslednjič kot joker koalicije
Odstavljanje ministra Karla Erjavca je dobilo mitske razsežnosti. TV dnevniki mu namenijo po deset uvodnih minut, časniki naslovnice in še vrsto člankov na notranjih straneh. Prva in ekskluzivna medijska tema je že od druge polovice decembra. Najprej so mediji prinesli vest, da ga je tožilstvo ovadilo neskrbnega dela obrambnega ministra v zadevi Patria.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili. Še lansko pomlad se je bil gospod Bobinac sončil pod žarometi slave, ko je prejemal celo najprestižnejšo nagrado Gospodarske zbornice zaradi izjemnega vodenja podjetja.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kolumna
Opozicija kot destabilizator države?
Kaj pomeni za soočanje z veliko krizo, da je Slovenija parlamentarna država? Nekatere izjave vladajoče koalicije namreč namigujejo, da je vloga opozicije družbe škodljiva. Skratka, katera forma je učinkovitejša: demokracija ali diktatura? Značilnost jugoslovanske partijske oblasti je bila njena edinstvenost. Na eni strani smo imeli gospodarsko krizo, na drugi pa denimo ukrepe stabilizacije pod premierko Milko...
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kolumna
Moderni človek je ponosen na čas razsvetljenstva, v katerem biva. Doslej se je seveda smejal navadam starih ljudstev, ki so sušo preganjala s plesom dežja. Med plesom vrača in zbiranjem deževnih oblakov pač ni našel smiselne povezave. Tudi nekdanja jugoslovanska država je razpadla, ker je v veliki meri delovala iracionalno, njen veliki hendikep pa je bil, da je usodne odločitve sprejemal partijski-državni vrh, ki...
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kolumna
Amnezije preteklosti in sedanjosti
Po evropskih deželah praznujejo dvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Kot zid je padel novembra v Berlinu, kot metafora pa je že pred tem padel v Varšavi, potem v Pragi, v Bukarešti, še prej v Budimpešti in v Ljubljani, malo z zamudo 1991 v Moskvi. Posledično je postal zgodovinski dogodek, ker je prinesel padec komunističnih diktatur. Toda, kaj se je v družbah takrat sploh dogodilo? Osnovno vprašanje, ki se...
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kolumna
Rojstvo avtokrata z nedolžnim obrazom
V zadevi »Patria« je imel doslej najbolj vratolomno zgodbo novinar Berglund, ki je razvpiti dokumentarec zaključil z dvema enačajema: podkupnino je prejel J, in J=Janša. Ker ni predstavil ne dokumentov in ne izjav, ki bi to potrjevale, mu je gledalec bodisi verjel na slepo, računajoč, da ima v rokavu še nerazkrite adute, bodisi je zgodbo dojel kot zgled čiste manipulacije.
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kolumna
Slovenski premier in zunanji minister sta navdušena nad največjim uspehom, kot je slovensko-hrvaški sporazum o arbitraži. A od kod izvira tolikšno navdušenje? Predsednik vlade Borut Pahor zadovoljno pripoveduje, da ima po tem sporazumu Slovenija stik z odprtim morjem, da gre le za tehnično izvedbo, kako ga določiti. Toda kaj pravi na to hrvaška premierka? Jadranka Kosor je k sporazumu pripisala enostransko izjavo,...
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kolumna
Premier Borut Pahor je s hrvaško premierko Jadranko Kosor sklenil dogovor o mejni arbitraži. Na dolgotrajnih skrivnih srečanjih sta se dogovorila o reševanju spora, pri čemer je predsednik vlade nase prevzel veliko državniško odgovornost. Za dogovor namreč ni poprej poiskal podpore opozicijskih strank niti ni javnosti razkril podrobnosti »pakta« s predsednico hrvaške vlade.
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kolumna
31. oktober je slovenski državni praznik. Dela prost dan, na katerega po državi obujamo spomin na reformacijo in z njo na čas književne samobitnosti, na začetek množičnega pisanja in branja slovenskih knjig. Dan razuma torej. Po naključju se je slovenski racio dobesedno ujel s francoskim, zakaj malodane na isti dan, 30. oktobra, je v Parizu umrl največji še živeči intelektualec dvajsetega stoletja antropolog...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kolumna
Ko je podjetje »Mura« celo letošnje leto bivalo v agoniji preživetja, so Prekmurci pozivali premiera, naj jih za Boga vendar obišče in jim pomaga. Toda predsednik Borut Pahor ni in ni našel prostega termina, da pride in prisluhne njihovim težavam. Ko pa je največje prekmursko podjetje dokončno kolapsnilo in se je delavstvo dvignilo v upor, je prvi mož vlade prišel na pogorišče in izrazil vsaj nekaj sočustvovanja z...
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kolumna
V Oslu se je dogodil kulturni šok, ob katerem razum obnemi. Nobelovo nagrado za mir so dodelili ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Seveda ni prvič, da je predsednik države prejel to nagrado. Leta 1990 so jo podelili sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, kar je bilo takrat veliko presenečenje, a obenem jasno argumentirano. Ko so leta 1989 vihrale žametne revolucije po vzhodni Evropi, je Kremelj stal ob...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kolumna
V Teharjah se je na spominski slovesnosti zbralo več tisoč ljudi, ki so se poklonili spominu množice pobitih v zloglasnem koncentracijskem taborišču, ki ga je po nemški kapitulacija maja 1945 ustanovila zmagovita Titova vojska. Svečana govornika sta bila profesor Justin Stanovnik, nekoč sam taboriščnik, in nadškof Anton Stres. Dogodek je imel status družinske komemoracije, na njem ni bilo nobenega izmed članov...
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kolumna
Kriminalisti so izvedli niz preiskav in pri tem aretirali Igorja Bavčarja in Boška Šrota. Razlog je sum pranja denarja in lepo število milijonov evrov pridobljenih zasebnih koristi. Še dve leti nazaj je veljalo v medijskem javnem mnenju, da so novi slovenski milijonarji veliki friki, bili so redni gostje teve oddaj, novinarji so jih spraševali za mnenja, pisali so gospodarske komentarje po uglednih dnevnikih,...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kolumna
Posnetki protestov Murinih delavk so bili srhljivi. Gospe šivilje so vpile, grozile, preklinjale, žvižgale in mahale z rokami. Ko človek izgubi delo, ko mu grozi, da ne bo mogel preživeti svoje družine, izgubi tudi dostojanstvo. Premieru Borutu Pahorju je priznati vsaj predsedniško držo, ko je prišel mednje, čeravno je bilo vnaprej jasno, da bo izžvižgan.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Kolumna
Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Paradni konj gospodarstva se je pokazal kot tempirana bomba, tisoče nezadovoljnih delavcev je zbralo neverjetni pogum in se uprlo vodstvu podjetja. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili.
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Kolumna
Ko bard slovenske kulture Boris Pahor pove, da je tragično, ker je slovenski človek po fašistični in nacistični diktaturi doživel še domačo - komunistično, mu vse ploska. Ko pa opozicija v parlamentu predlaga sprejem evropske resolucije, ki obsoja totalitarizme, naj si bodo fašističnih ali pa komunističnih režimov, je vladajoča koalicija ohromljena.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35 | Kolumna
Ob šestdesetletnici začetka druge svetovne vojne so se na Poljskem zbrali številni evropski premieri in predsedniki, ki so fascinirali s svojo enotnostjo. Izjema je bil le poljski predsednik Lech Kaczynski, sicer redni objekt poroga liberalnih kritikov, ki je hladno dejal, da septembra 1939 ni samo nacistična Nemčija napadla Poljsko, ampak tudi boljševistična Sovjetska zveza.
