
Bernard Nežmah
-
Opozicija kot destabilizator države?
Kaj pomeni za soočanje z veliko krizo, da je Slovenija parlamentarna država? Nekatere izjave vladajoče koalicije namreč namigujejo, da je vloga opozicije družbe škodljiva. Skratka, katera forma je učinkovitejša: demokracija ali diktatura? Značilnost jugoslovanske partijske oblasti je bila njena edinstvenost. Na eni strani smo imeli gospodarsko krizo, na drugi pa denimo ukrepe stabilizacije pod premierko Milko...
-
Moderni človek je ponosen na čas razsvetljenstva, v katerem biva. Doslej se je seveda smejal navadam starih ljudstev, ki so sušo preganjala s plesom dežja. Med plesom vrača in zbiranjem deževnih oblakov pač ni našel smiselne povezave. Tudi nekdanja jugoslovanska država je razpadla, ker je v veliki meri delovala iracionalno, njen veliki hendikep pa je bil, da je usodne odločitve sprejemal partijski-državni vrh, ki...
-
Amnezije preteklosti in sedanjosti
Po evropskih deželah praznujejo dvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Kot zid je padel novembra v Berlinu, kot metafora pa je že pred tem padel v Varšavi, potem v Pragi, v Bukarešti, še prej v Budimpešti in v Ljubljani, malo z zamudo 1991 v Moskvi. Posledično je postal zgodovinski dogodek, ker je prinesel padec komunističnih diktatur. Toda, kaj se je v družbah takrat sploh dogodilo? Osnovno vprašanje, ki se...
-
Rojstvo avtokrata z nedolžnim obrazom
V zadevi »Patria« je imel doslej najbolj vratolomno zgodbo novinar Berglund, ki je razvpiti dokumentarec zaključil z dvema enačajema: podkupnino je prejel J, in J=Janša. Ker ni predstavil ne dokumentov in ne izjav, ki bi to potrjevale, mu je gledalec bodisi verjel na slepo, računajoč, da ima v rokavu še nerazkrite adute, bodisi je zgodbo dojel kot zgled čiste manipulacije.
-
Slovenski premier in zunanji minister sta navdušena nad največjim uspehom, kot je slovensko-hrvaški sporazum o arbitraži. A od kod izvira tolikšno navdušenje? Predsednik vlade Borut Pahor zadovoljno pripoveduje, da ima po tem sporazumu Slovenija stik z odprtim morjem, da gre le za tehnično izvedbo, kako ga določiti. Toda kaj pravi na to hrvaška premierka? Jadranka Kosor je k sporazumu pripisala enostransko izjavo,...
-
Premier Borut Pahor je s hrvaško premierko Jadranko Kosor sklenil dogovor o mejni arbitraži. Na dolgotrajnih skrivnih srečanjih sta se dogovorila o reševanju spora, pri čemer je predsednik vlade nase prevzel veliko državniško odgovornost. Za dogovor namreč ni poprej poiskal podpore opozicijskih strank niti ni javnosti razkril podrobnosti »pakta« s predsednico hrvaške vlade.
-
31. oktober je slovenski državni praznik. Dela prost dan, na katerega po državi obujamo spomin na reformacijo in z njo na čas književne samobitnosti, na začetek množičnega pisanja in branja slovenskih knjig. Dan razuma torej. Po naključju se je slovenski racio dobesedno ujel s francoskim, zakaj malodane na isti dan, 30. oktobra, je v Parizu umrl največji še živeči intelektualec dvajsetega stoletja antropolog...
-
Ko je podjetje »Mura« celo letošnje leto bivalo v agoniji preživetja, so Prekmurci pozivali premiera, naj jih za Boga vendar obišče in jim pomaga. Toda predsednik Borut Pahor ni in ni našel prostega termina, da pride in prisluhne njihovim težavam. Ko pa je največje prekmursko podjetje dokončno kolapsnilo in se je delavstvo dvignilo v upor, je prvi mož vlade prišel na pogorišče in izrazil vsaj nekaj sočustvovanja z...
-
V Oslu se je dogodil kulturni šok, ob katerem razum obnemi. Nobelovo nagrado za mir so dodelili ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Seveda ni prvič, da je predsednik države prejel to nagrado. Leta 1990 so jo podelili sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, kar je bilo takrat veliko presenečenje, a obenem jasno argumentirano. Ko so leta 1989 vihrale žametne revolucije po vzhodni Evropi, je Kremelj stal ob...
-
V Teharjah se je na spominski slovesnosti zbralo več tisoč ljudi, ki so se poklonili spominu množice pobitih v zloglasnem koncentracijskem taborišču, ki ga je po nemški kapitulacija maja 1945 ustanovila zmagovita Titova vojska. Svečana govornika sta bila profesor Justin Stanovnik, nekoč sam taboriščnik, in nadškof Anton Stres. Dogodek je imel status družinske komemoracije, na njem ni bilo nobenega izmed članov...
-
Kriminalisti so izvedli niz preiskav in pri tem aretirali Igorja Bavčarja in Boška Šrota. Razlog je sum pranja denarja in lepo število milijonov evrov pridobljenih zasebnih koristi. Še dve leti nazaj je veljalo v medijskem javnem mnenju, da so novi slovenski milijonarji veliki friki, bili so redni gostje teve oddaj, novinarji so jih spraševali za mnenja, pisali so gospodarske komentarje po uglednih dnevnikih,...
-
Posnetki protestov Murinih delavk so bili srhljivi. Gospe šivilje so vpile, grozile, preklinjale, žvižgale in mahale z rokami. Ko človek izgubi delo, ko mu grozi, da ne bo mogel preživeti svoje družine, izgubi tudi dostojanstvo. Premieru Borutu Pahorju je priznati vsaj predsedniško držo, ko je prišel mednje, čeravno je bilo vnaprej jasno, da bo izžvižgan.
-
Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Paradni konj gospodarstva se je pokazal kot tempirana bomba, tisoče nezadovoljnih delavcev je zbralo neverjetni pogum in se uprlo vodstvu podjetja. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili.
-
Ko bard slovenske kulture Boris Pahor pove, da je tragično, ker je slovenski človek po fašistični in nacistični diktaturi doživel še domačo - komunistično, mu vse ploska. Ko pa opozicija v parlamentu predlaga sprejem evropske resolucije, ki obsoja totalitarizme, naj si bodo fašističnih ali pa komunističnih režimov, je vladajoča koalicija ohromljena.
-
Ob šestdesetletnici začetka druge svetovne vojne so se na Poljskem zbrali številni evropski premieri in predsedniki, ki so fascinirali s svojo enotnostjo. Izjema je bil le poljski predsednik Lech Kaczynski, sicer redni objekt poroga liberalnih kritikov, ki je hladno dejal, da septembra 1939 ni samo nacistična Nemčija napadla Poljsko, ampak tudi boljševistična Sovjetska zveza.
-
Ko male zgodbe zakrivajo velike
Če bi se vprašali: kakšen tip države je moderna Slovenija, bi iz rokava stresli odgovor - pragmatična parlamentarna demokracija. Toda če pogledamo obseg in intenzivnost medijskih odzivov na blog kulturne ministrice Majde Širca, je sklep nasproten: v ospredju je skrb za moralno-politično korektnost. Primerjati nacionalko z bordelom in zasmehovati direktorja Jožeta Možino je kajpak početje, ki ne pristoji...
-
Prisilni odstop direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota je dogodek no. 1 zadnjega obdobja. Deluje kot pozitivni žarek pravičnosti, saj gre za začetek konca simbola tajkunov. Mož, ki je leta izigraval pravila in zakone podjetništva, je doživel simbolni poraz. Toda zgodba je v resnici fiasco slovenske družbe. Ta je namreč mirne duše leta opazovala, kako je nekdanji občinski uradnik dobesedno čez noč - resda...
-
Parlamentarna skupščina OVSE je sprejela resolucijo, v kateri izpostavlja dva velika totalitarizma: nacizem in stalinizem, ki sta prinesla genocid, zločine proti človeštvu in kršitev človekovih pravic in svoboščin. Kmalu potem se je pred slovenskim veleposlaništvom v Moskvi zbrala skupina protestnikov iz vrst ruske komunistične partije in obsodila slovenske brate, ki da so izdali rusko prijateljstvo, vzklikala...
-
Predsednik države je bil zadnjič častni govornik ob še enem partizanskem prazniku. Poleg veteranov sta na proslavo prišla tudi nekdanji državni predsednik in predsednik državnega sveta. In kaj je bil ta dogodek, ki je zbral jet-set politike? Pomembna bitka, streljanje talcev, junaštvo mladega partizana? Ne, na ta dan je partizanska patrola leta 1944 osvojila vrh Triglava.
-
To ni priložnostna navdušenost za ekologijo, ko človek postane plemenit, ker v stanovanju sortira odpadke in jih meče po različnih zabojnikih, zraven pa se vozi v džipu, kupuje modne obleke in počitnikuje po južni polobli. To je filozofija življenja, znana tudi pod imenom deep ecology. Eden njenih očetov je pokojni norveški filozof Arne Naess, ki je pred 20 leti napisal znamenito knjigo »Ecology, community and...
-
Napad na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča je doživel redko videno reakcijo enotne obsodbe nasilja in vsaj za hip splošno toleranco do gejev in lezbijk. Toda že ob sobotni paradi ponosa je začela dominirati politična korist. Pohoda se je namreč udeležila tudi predsednica LDS in policijska ministrica Katarina Kresal, ki je dogodek takoj izkoristila za samopromocijo.
-
Predsednica Liberalne demokracije Katarina Kresal postaja najbolj agilni politik vladajoče koalicije. S svojimi potezami in izjavami je že tako zasenčila premiera Boruta Pahorja, da ta deluje samo še kot tehnični koordinator vlade. Odlično je izkoristila odhod Gregorja Golobiča v drugo vrsto vladnih ministrov je in prevzela mesto najglasnejšega ministra.
-
Zaton liberalizma in eko zavesti
Ko so mediji ministra Gregorja Golobiča zasačili na laži, so televizije, časniki, opozicija in velik del javnega mnenja zahtevali ali vsaj pričakovali njegov odstop. V imenu etike, državniškega zgleda in antiklientelizma. To je logično in povsem razumljivo. Toda nedoumljivo je zadovoljstvo politikov in simpatizerjev dveh liberalnih strank LDS in Zares.
-
Presenečeni zmagovalci in poraženci
Rezultati evropskih volitev so presenetili vse. Predsednik SDS Janez Janša je še teden pred volitvami opozarjal, da je prednost, ki jim jo napovedujejo nekateri mediji, vprašljiva, da njihove ankete kažejo izenačenost z vladajočo SD. Potem pa pride volilni večer, ki jim prinese veliko zmago 26.92 odstotkov, torej kar 8 odstotnih točk več od SD!!! Socialni demokrati, ki vodijo vlado, so v slabem letu od rekordnih...
-
Različnim časopisom in televizijskim hišam je lani predsednik stranke Zares Gregor Golobič na vprašanje o svojem lastništvu v podjetjih odgovarjal enako: imam eno delnico Pivovarne Laško. Ko so torej mediji svojim bralcem in gledalcem prikazovali odnos politikov do podjetniških deležev, so jim prenašali podobo malega človeka, ki ga je le za eno delnico oplazil novi privatizacijski čas.
-
Dasiravno televizije in časniki prirejajo predvolilna soočenja kandidatov za evroposlance, pa predvolilna bitka poteka v parlamentu. Dober mesec nazaj je stranka Zares vodila protitajkunsko politiko, ki je bila na las podobna drži opozicijskih strank SDS, SNS in NSi. Vprašanje, ki se je zastavljalo, je bilo: je to resno ali le demagogija? Zdaj je parlament sprejel zakon, po katerem je posredno omejil banke, da bi...
-
Nacionalna televizija in časnik »Delo« sta pred evropskimi volitvami objavila javnomnenjski anketi, po katerih SDS opazno vodi pred vladajočo SD, Zares, ki je veljal za promotorja protitajkunske politike, pa je nabral približno takšno podporo kot LDS in zunajparlamentarna NSi. Rezultati so presenetljivi, če upoštevamo, da ima SDS relativno slab status v večini množičnih medijev.
-
Potem ko je SDS izgubila na volitvah, je na kongresu lansirala idejo o »drugi republiki«, s katero poskuša doseči bodočo idejno zmago. Reakcije konkurenčnih strank, pravnikov in medijev so bile predvidljive: praktično vsi so zavrnili njeno pobudo in večino njenih vsebin. Toda, ali je SDS pozvala parlamentarne stranke, da jo podprejo pri 10.
-
Ustavno sodišče (US) je z odločbo zavrnilo referendum o noveli zakona o odvetništvu. Predlagatelji referenduma so ogorčeni in streljajo filipike na račun US. To je pač razumljivo. Še bolj je samoumevno, da se zgražajo nad protesti opozicijskih strank članice vladajoče koalicije, kot so SD, Zares in LDS. Referendumska pobuda je namreč merila na zakon, ki ga je parlamentarna večina sprejela.
-
Če politiki delujejo običajno precej predvidljivo, se je zdaj dogodil veliki bum. Ko je NLB pod taktirko Draška Veselinovića (LDS) reprogramirala dolg Šrotovega Infond Holdinga, je minister Matej Lahovnik zagrozil, da stranka Zares odide iz koalicije, če vlada ne zamenja Veselinoviča. In potem je stranka Zares pod vodstvom Gregorja Golobiča postavila racionalno argumentacijo: zahtevamo revizijo NLB, iz katere bo...