Heni Erceg
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Hrvaška
»Slabost me obhaja ob bolečini, občutkih nemoči in krivde, ki jih doživljam vsakič, ko slišim očitke, da to počnem prepozno ali zaradi nekakšnih osebnih interesov. Bolečino in breme sem potlačil, strah, s katerim so tako brezobzirno manipulirali z mano, pa je bil tolikšen, da me je obvladoval vse do zdaj. Kdo mi bo verjel, kdo mi bo prisluhnil, je komu sploh dovolj mar?«
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Hrvaška
Najprej je bil pravnik, profesor na fakulteti, in svojčas je na zahtevo tedaj vladajočih nacionalistov v imenu Hrvaške vložil tožbo proti Srbiji zaradi genocida. Seveda je to državi mastno zaračunal. Nekoliko pozneje, po zamenjavi oblasti, se je zavzel, naj se tožba umakne, češ da škoduje odnosom med Hrvaško in Srbijo, predvsem pa naj bi s tem ustregli nergavim evropskim birokratom.
-
Sredi tekme se je mlad nogometaš sesedel v travo in popolnoma zlomljen zajokal. A z vsako njegovo solzo je bilo divjaško dretje s tribun stadiona v Pulju še glasnejše, navijači Dinama, ki so prispeli iz proevropske hrvaške prestolnice, pa so vse bolj vneto in z vse odločnejšimi kretnjami oponašali opice. Šlo je za še enega v vrsti odvratnih rasističnih izpadov, s kakršnimi se nogometni navijači na stadionih širom po Hrvaški izživljajo nad mladim temnopoltim igralcem Istre, ki je v Pulj pred nekaj leti prišel iz Kameruna. Henry Belle je mislil, tako pravi, da je prispel v »normalno državo«, v kateri takšnega fašizma ni več, in se zdaj sprašuje, »mar je res mogoče, da so to navijači iz prestolnice države, ki naj bi kmalu postala članica Evropske unije«.
-
V Splitu je zaradi posledic zadušitve s plinom umrl 17-mesečni dojenček, mater in očeta so rešili zadnji hip. Tragedija se je zgodila, ker reševalno vozilo ni pravočasno prispelo do mestnega središča, le kilometer oddaljenega od splitske bolnišnice. Pravočasno pa ni prispelo zaradi desetcentimetrske ledene skorje, v katero so bile te dni vkovane vse javne površine in ulice v Splitu.
-
Ubogi Hrvati so bíli najrazličnejše bitke, večinoma nerazumne in brez upa zmage. Ni ga soseda, ki zadnja leta ne bi bil njihov smrtni sovražnik, od Slovencev zaradi tistih nekaj kapelj morja v Piranskem zalivu do Črnogorcev in Bosancev zaradi tistih dveh ali treh metrov kamenja. Da o Srbih niti ne govorimo ...
-
Če Srbi pobijejo 300 Hrvatov, to ni vojni zločin, ampak genocid. Če pa Hrvati likvidirajo kakih sto tisoč ljudi, to ne le da ni genocid, ampak ni niti vojni zločin. Še več, ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac, kjer je bilo ubitih prav toliko Srbov, Židov, Romov, komunistov ..., je v razlagah hrvaške cerkve še danes imenovano »bolnišnica« ali, kar je še odvratneje, »objekt za namestitev nasprotnikov režima«.
-
Začeli so z najlažjim ukrepom, uvedbo novih davkov. Nova hrvaška vlada se je brez odlašanja odločila za zvišanje davka na dodano vrednost, kar bo, to je jasno, nemudoma povzročilo tudi zvišanje vseh življenjskih stroškov. Poleg tega se je odločila še za davek na lastnino, torej na počitniške hišice, dividende itd. O varčevanju se govori samo formalno in v obrisih, zmanjšanje števila javnih uslužbencev, pravijo, ne pride v poštev. O proizvodnji niti besedice, se pa omenjajo stečaji, čeprav je tako rekoč vsa industrija že zdavnaj bankrotirala. Da tudi sprememba sloga vladanja ne pride v poštev, je postalo jasno takoj na prvi seji vlade, na katero se je večina ministrov pripeljala v zmogljivih limuzinah, iz njih pa so poskakali vozniki, da bi jim odprli vrata.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Hrvaška
Vsak mesec zbere koščke raztrgane hrvaške zastave, jih strese v ovojnico in pošlje na naslova predsednika republike in vrhovnega državnega tožilca. To počne iz protesta proti počasnosti pravosodja, ki že več kot 30 let odlaga rešitev primera prometne nezgode, v kateri je bil hudo telesno poškodovan.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Hrvaška
Odšli so, a umazanija ostaja. Brez dvoma bo odhod Tuđmanove stranke z oblasti koristil Hrvaški, hkrati pa to pomeni velikansko obveznost za novo koalicijo; čaka jo težko delo, najprej vsesplošna deratizacija države, potem vzpostavitev novih pravil vladanja in prizadevanja, da bi državo vsaj nekoliko izvlekla iz krize. Zapuščina vlade Jadranke Kosor je tragična, ogromno, kar 350 tisoč, je brezposelnih, zunanji dolg je velikanski, najhujši pa je začarani krog nevarne nelikvidnosti, ki zaradi vsesplošnega neplačevanja duši vsakršno proizvodnjo in razvoj. V ideološkem smislu je nova oblast podedovala zanemarjen narod, ki se kljub volilni zmagi levice še naprej deli na dve globoko antagonizirani Hrvaški.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Hrvaška
Med Hrvati je zelo razširjeno prepričanje, da je politika umazan posel, da so vsi politiki po vrsti brezdelneži, dobro plačani za to, da nič ne počnejo, in poleg tega še korumpirani. Potem pa jih kar štiri tisoč petsto kandidira na volitvah, vsi upajoč, da se bo prav njim nasmehnila lepša plat političnega poklica oziroma lagodno življenje z odličnimi prejemki in potem še nesramno visoka parlamentarna pokojnina. Tako so se tekmi za parlamentarne stolčke pridružili najrazličnejši norci in čudaki, sama kampanja pa je zaradi tega še bolj brez vsakršnega smisla.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Hrvaška
Pred kratkim je televizija predvajala oddajo o dveh sosednjih naseljih, v Sloveniji in na Hrvaškem. Slovensko je bilo videti kot bonbon, razvilo je zanimivo turistično ponudbo, vse z dobrim načrtovanjem in večinoma z denarjem iz evropskih skladov. Župan hrvaškega naselja Kumrovec pa je govoril o težavah z birokracijo in zanemarljivih sredstvih, ki jih je Kumrovec pridobil iz evropskih skladov. Dve naselji, enake možnosti, različni učinki. Pa vendarle se Kumrovčani niso dali, vse so stavili na karto turizma, vse načrte utemeljili na blagovni znamki Josipa Broza Tita, ki se je v Kumrovcu rodil.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Hrvaška
Vse skupaj bi lahko spremljali s precejšnjo cinično privoščljivostjo in zraven dodali še tisto obvezno modrovanje: »No, kaj smo vam ves čas govorili!«, kajti škandalozni padec ekscentrične vladajoče druščine na Hrvaškem je enak doživetju vrhunskega nokavta, po katerem se ne pobereš več s tal. Toda za zmagoslavje pravzaprav ni prostora, kajti razmere so veliko resnejše, kot je videti, saj se Hrvaška v njih kaže kot eksemplarična tvorba, propadla država, ki odlično ponazarja smrt politike kot družbene dejavnosti. V udarnih novicah, ki kar prehitevajo druga drugo, v glavnih vlogah ves čas nastopata državni tožilec in vladajoča stranka. Zdaj so končno blokirali lastnino Hrvaške demokratične skupnosti, njene nepremičnine, račun, vse zaradi preiskovalnega postopka, ki poteka proti stranki na oblasti. Dogajanje je bilo popolnoma predvidljivo, a je vendarle v celoti presenetilo prav tiste, ki jih zadeva.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Hrvaška
Hrvaški mediji so te dni objavili fotokopijo zanimive izkaznice, iz katere je razvidno, da je bila sedanja premierka dolga leta članica Zveze komunistov Jugoslavije. Še več, mlada aktivistka se je v ZKJ včlanila ravno leta 1972, torej takoj po zadušitvi znamenite »hrvaške pomladi«, nacionalističnega gibanja, katerega nosilci so dve desetletji prezgodaj zahtevali samostojnost Hrvaške. Gospa Kosor se je torej pridružila partiji, ki je bila malo prej pozaprla vse vidnejše člane gibanja za hrvaško neodvisnost, ljudi, katerih ideje prav ta gospa danes tako radikalno zagovarja. Pa Jadranka Kosor ni samo nekoliko pokukala v Titovo komunistično partijo, ampak je njena zvesta članica ostala polnih dvajset let.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Hrvaška
Končno je vladajoča stranka objavila program, s katerim namerava zmagati na volitvah, iz njega pa je razvidno, da se strateška rdeča nit, ki trdno povezuje vse programske točke in ki naj bi Hrvaški zagotovila izhod iz globoke krize, imenuje domoljubje! Pa ne kakršno koli, ampak tisto, zasejano davnega leta 1990, katerega vodilo, ki ga je določil diktator Tuđman, se glasi: »Vse za Hrvaško, Hrvaško za čisto nič!«
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Hrvaška
Nekateri so prepričani, da gre za popolno odsotnost razuma, drugi menijo, da lahko govorimo o pretirani nečimrnosti, a karkoli že tiči za vsem skupaj, to, kar zadnje dni počne šefinja vladajoče stranke in hrvaške vlade, je podobno dobro zrežiranemu političnemu samomoru. Na obroke. Tisti hip, ko so postale javne nove skrivnosti o črnih fondih iz pogubne beležnice računovodkinje HDZ, med katerimi jih je tudi nekaj, ki se nanašajo prav na gospo Kosor, je ta nemudoma sklicala novinarje. Nato je pred kamerami med člane svoje stranke sprejela nikogar drugega kot ministra za notranje zadeve. Z razkazovanjem mišic je ubožica najbrž želela sporočiti, da se ne boji, ker tako ali tako ni nikogar, ki bi jo aretiral, saj je policijski šef odslej njen poslušni partijski tovariš. Vendarle pa gre za sprevrženost, kakršne še nismo imeli priložnost videti, saj se ta rahla politično-policijska vez utrjuje prav v času, ko pričakujemo preiskavo, ki naj bi se ukvarjala z gospo premierko zaradi financiranja dveh njenih kampanj z nelegalnimi sredstvi.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Hrvaška
Mislim, da nihče normalen ne more biti policijski šef. Noben spodoben človek, pravzaprav, se v današnjih političnih razmerah sploh ne bi hotel ukvarjati s politiko, kaj šele, da bi bil notranji minister ... In to celo na vzhodu Evrope, v eni od ušivih tranzicijskih držav, kjer so demokratični procesi šele pognali korenine, v državne službe pa se še vedno rekrutirajo sorodniki, nečaki, preverjen kader, vdan izključno partiji na oblasti. Hrvaška še posebej ni imela sreče s svojim policijskim kadrom in na položaju ministra za notranje zadeve so se nenehno menjevali neki čudni osebki, polinteligenti ali, kako bi se reklo, ljudje z zelo razvitim smislom za zvestobo vodji in partiji. Koga vsega nismo imeli na tem položaju, od bedastega tipa, ki je v nekem intervjuju v začetku devetdesetih let odkritosrčno bleknil, da je, glej si ga no, »popolnoma nepolicijski tip«, Tuđman pa ga je naslednjega dne zamenjal, do dolge vrste osebkov, ki so vsi od prvega do zadnjega zvesto delovali v bran režima, pri tem pa obilno uporabljali sredstva za prisluškovanje, spremljanje in blatenje opozicijskih novinarjev in intelektualcev.
-
28. 8. 2011 | Mladina 34 | Hrvaška
Brez dvoma te dni le cinični dlakocepci lahko trdijo, da je Hrvaška globoko v recesiji in da se oblast vede, kot da svetovne krize ali velikanskih težav v evroobmočju sploh ni, ter zraven prištevajo še tistih 300 tisoč brezposelnih. In s tem zlobno kazijo silne žurke slavnih in njihovega občinstva; da, da, Hrvaško kakor po tekočem traku obiskujejo sami vplivni, bogati, slavni ... Torej, zgolj zadnji teden sta sem prispeli dve pomembni ženski, katerih vpliv na svetovno dogajanje je preprosto neizmerljiv. Dve dami, dve Angie, sta se izkrcali v mali Hrvaški z enim samim namenom, da pomagata, kolikor moreta, vsaka na svojem področju.
-
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Hrvaška
Najnovejša afera ima prav vse značilnosti tranzicijskih, torej mafijskih uspešnih poslov, le da je - to pa je za tukajšnjo oblast izjemno neprijetno - zgodba tokrat segla tudi prek hrvaških meja. Vse je potekalo po znani, najpreprostejši enačbi - kupi poceni, prodaj drago in po možnosti naj bo predmet špekulacije last koga drugega. Na primer, država ti pokloni kilometre kmetijskega zemljišča, vendar tujega, tik ob morju, recimo v Istri, potem potrpežljivo čakaš, nato sklepaš sumljive politične dogovore z lokalnimi politiki, da bi se namembnost zemljišča spremenila iz poceni kmetijskega v drago zazidljivo, in potem ga za velike denarje prodaš kakemu »podjetniku«. Za gradnjo igrišča za golf! Brez teh, tako se je izkazalo, Istra resnično ne more, čeprav to pomeni, da bodo uničeni kilometri morske obale, sledila pa bo obvezna betonizacija, torej gradnja apartmajev in hotelov za pomembno golfistično klientelo ...
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Hrvaška
Hrvaški premierki se je končno zdelo vredno objaviti datum parlamentarnih volitev. Sočasno se je v državo vrnil dolgo pričakovan begunec, nekdanji premier Sanader. In že v prvi izjavi preiskovalcem, skladno s svojim značajem, prepotentno zavrnil vse obtožbe za utajo velike količine denarja, pretkano izjavil, da komajda pozna ljudi, ki so ga v svojih izjavah obremenili. Rekel je tudi, da prvič sliši za milijonske zneske, vzete iz državnih podjetij, kajti s tem da se je ukvarjalo računovodstvo njegove stranke, in da je tako dobro vzpostavil poslovanje HDZ-ja, da sam ni imel vpogleda v poslovanje stranke. Temveč so ga, se je dalo razbrati, imeli neki drugi igralci vladajoče stranke.
-
15. 7. 2011 | Mladina 28 | Hrvaška
To, da naj bi bil Split turistično mesto, je pravzaprav velika zabloda. Resda je te dni, ker je priljubljen cilj tujcev, ljudi v njem kot listja in trave, toda zdi se, da je vse to le privid in da bo mesto pod Marjanom šele postalo prava turistična meka, pomembnejša od svetišča v Lurdu, privlačnejša celo od Međugorja, tega svetovnega romarskega središča, kjer Marija že leta zdravi vse po vrsti in ne sprašuje za ceno. V tej sicer ostri konkurenci bo kmalu, če bog da, imel možnost zmagati prav Split, in to zgolj in samo zaradi vizionarstva svojega župana. Človeka, ki vse noči ne spi, ker si beli glavo, kako v Split privabiti turiste, a jim pri tem ne ponuditi samo priskutne Sodome in Gomore, tistih razuzdanih megakoncertov na plažah, ampak tudi kaj takega za dušo, krščanskega, pa vendarle donosnega.
-
30. 6. 2011 | Mladina 26 | Hrvaška
Mislili smo, da ni prav ničesar več, s čimer bi nas še lahko presenetila, da je dama uporabila že vse adute samohvale, nečimrnosti, spogledljivosti. Potem pa je odšla v Bruselj, da bi ji tam evropski uradniki potrdili, da so se hrvaška pogajanja z Evropsko unijo vendarle končala. In od tam je, urbi et orbi, sporočila, da izključno sebe samo šteje za najzaslužnejšo za konec neke zgodbe, ki se je vlekla celih deset...
-
16. 6. 2011 | Mladina 24 | Hrvaška
Hrvaška je navsezadnje dobila zeleno luč za dokončanje pogajanj z Evropsko unijo. Trajalo je dolgo in bilo je naporno, a se je vendarle srečno končalo in prav ganljivo je bilo gledati hrvaško premierko in njenega slovenskega kolega Pahorja, kako se skupaj veselita skorajšnjega konca mučnega opravila, pri katerem je bil pomemben tudi prispevek slovenskega premiera.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Hrvaška
Srečevala sem ga poleti 1991, ko sem okrog Knina in v dalmatinskem zaledju snemala vojne reportaže. V spominu imam podobo arogantnega vojaka - takrat je ravno postal poveljnik Kninskega korpusa -, zadrtega nacionalista, človeka ki se je, prav tako kot Slobodan Milošević, zlagal vsakič, ko je odprl usta, tako imenovano hrabrost, ki jo še danes poudarjajo njegovi oboževalci, pa sta mu brez dvoma zagotavljali dobra...
-
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Hrvaška
Resda niso bogve kaj, tudi neodvisni ravno niso, res so taki in drugačni, ti hrvaški mediji, pa vendar, če jih ne bi bilo... Kako bi na primer izvedeli, da bo papežev obisk obubožano Hrvaško stal skoraj 7 milijonov evrov, saj oblast ta znesek skriva kot kača noge, čeprav do obiska manjkajo samo še trije tedni. Seveda so se mediji zlahka dokopali do podatkov o precejšnjem strošku, pri tem pa si pomagali z...
-
12. 5. 2011 | Mladina 18 | Hrvaška
Analitiki se strinjajo, da je razlog izguba zaupanja državljanov v politične stranke; iz tega izhaja njihovo navdušenje nad tako imenovanimi nestrankarskimi osebnostmi. S to poenostavljeno razlago naj bi bilo mogoče pojasniti, zakaj so prebivalci Splita pred časom za župana izvolili norca, ki bo brez dvoma dobil posebno mesto v obsežni kronologiji norosti tega mesta.
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Hrvaška
Poleti leta 1995 sta oče in mati Jovana Berića sedela pred svojo hišo v vasi Varivode v bližini Zadra. Niso ju brigali ne viharji ne Nevihte, zanimalo ju je samo, kako naj preživita s tisto svojo revščino. V takšnem položaju so ju našli, zahrbtno umorjena po akciji Nevihta, s katero je Hrvaška osvobodila svoje zasedeno ozemlje. Ubili so ju ljudje v vojaških uniformah, ker je ozračje nebrzdanosti, v katerem je bilo...
-
14. 4. 2011 | Mladina 15 | Hrvaška
Na Hrvaškem so spet razglasili nekakšne izredne razmere. Vnovič je ogrožen sveti nacionalni cilj, to je vsesplošno osredotočanje na prelomni, skoraj usodni junijski datum, ko bi morala biti podpisana predpristopna pogodba o vstopu države v Evropsko unijo. Ni je stvari, ki ne bi bila podrejena temu, tako da se zdi, da se zdaj niti kaka naravna nesreča, recimo potres, po pomenu ne bi mogla uvrstiti nad ta strateški...
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Hrvaška
Če bi se nagradno vprašanje glasilo, katera institucija je najbolj brezobzirna, socialno popolnoma neobčutljiva in slabša od vsake oblasti, bi večina Hrvatov odgovor izstrelila kot iz topa in vsi skupaj bi si razdelili nagrado. Če bi bili pri tem odkriti, bi se strinjali, da je to katoliška cerkev, ta edinstvena država v državi, čeprav, zanimivo, še nikomur ni padlo na pamet, da bi demonstriral pod okni njenih...
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Hrvaška
Navsezadnje vedno pride trenutek, ko se ljudje, močni, toda nesposobni za delo, ki se ga silijo opravljati, javno razgalijo kot skrajno ohola bitja, pri katerih je mogoče opaziti popolno pomanjkanje smisla za razumno vedenje. Prav to se intenzivno dogaja hrvaški premierki, ki ji je uspelo nekaj, kar se v urejenih demokracijah le redko zgodi - sebe in svojo vlado je popolnoma osamila od vseh in vsakogar, v...
-
Končno smo ugledali pravo podobo tiste druge plati hrvaške vladajoče kaste, ki jo sicer skrbno skrivajo v vladnih kabinetih tam na zagrebškem Gornjem gradu, saj nam jo je razneslo naravnost v obraz na ulicah in trgih hrvaških mest. Res se je protestnikom, ki te dni grmijo po ulicah, pridružila tudi uboga raja, za katero so prav ulični protesti edini še preostali način za izražanje nezadovoljstva z oblastjo in...
