Razumem, razumeš, naj razume, kdor more

Maja Novak

23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Ihta

V redu, miški iz vlade, z zunanjega ministrstva in ministrstva za raziskovanje rud ter izgubljanje časa, razumem. Kdaj pa še česa nisem? Neki Peter iz Zelene Jame me vleče na pivo, kadarkoli potrebuje zastonj psihoterapevtko, zatorej vem, kako se tem stvarem streže. Razumem, da se želite maščevati za vsa tista desetletja, ko ste že pred Nipkejem prepevali: »Zakaj nihče me ne razume?« in ko niste mogli krasti, ker se je takrat kradlo le v partiji, tam pa niste bili ali pa so vas od tam celo nagnali, ker so bile vaše ideje preveč radikalne za svinčene čase brez sadnih jogurtov. Razumem. Ampak kje, hudiča, ste našli ravno Iran?

(Mimogrede, to, da vas razumem, vas bo stalo 80 do 100 evrov na uro. Psihoterapija, jasno?)

Iran, s katerim celo Združene države Amerike rokujejo v debelih vrtnarskih rokavicah, ni bil najbolj posrečena izbira. Zakaj ne Tobago ali Sao Tome et Principe ali Santa Maria de las Cien Idiocias? Tudi ti so oddaljeni, tudi ti se nas prav nič ne tičejo in prepričana sem, da je na otočku Santa Maria de las Cien Idiocias kak brsteči komunist kdaj kakemu mimoidočemu desničarskemu veleposestniku zabrisal v glavo kak mango. Desničarski veleposestnik si je moral umiti lase in to bi moral biti zadosten razlog, da EU preuči spoštovanje človekovih pravic na koralnem atolčku, slovečem po posebej zalo obarvanem pesku, ki ga v stekleničkah prodajajo turistom. (Iran slovi po jedrski tehnologiji. Jaz ne bi z njim češenj zobala.)

Če pa že ravno hočete, da bi se EU pod vašim predsedovanjem po tistem, ko ste na novo zarisali balkanske meje, ukvarjala še z Bližnjim in Srednjim vzhodom, so tu Palestinci. Tem v glave mečejo vse kaj hujšega kot mange. O njihovih človekovih pravicah bi se dalo strinjati, da jih nimajo, tako kot včasih nimajo niti vode niti elektrike, ker Jeruzalem oboje občasno izklaplja. Pa boste za krmilom EU kaj zinili o tem? Hm, morebiti ne, ne po tistem, ko ste na svojih zgradbah po zločinskem napadu izraelske vojske na Arabce izobesili fano s pravzaprav nič krivo Davidovo zvezdo.

Nekdaj je pomenila nekaj drugega kot danes.

Ampak jaz vas razumem. (Mimogrede, zdaj se z vami ukvarjam že drugo uro, kar bo stalo naslednjih 80 do 100 evrov.) Razumem, da bi želeli pustiti v Evropi pečat, zlasti po tistem, ko je vaš pečat v Sloveniji nekako, hm, bi se reklo, odplaknila voda. Ki vam teče v grlo. Nihče vas ne mara, če ne štejemo Madžarov in Poljakov in mogoče orkov in goblinov, zato se bo treba potruditi. Nekaj povsem izvirnega si bo treba izmisliti. K vragu vladavina prava, ki pomeni vse razen vladavine ali prava, k vragu spoštovanje medijev, ki pomeni zatiranje medijev, k vragu zaščita Evrope pred kitajskimi kibernetskimi vdori v prezidentovo šoping listo, k vragu predajanje akreditivov v kao folklorni noši iz tam ene pitaj boga pokrajine, na dan bo treba priti s čim osupljivim, kar bo donelo po vesolju i šire. A je težka, a ne?

Zavetišče za domače živali v vsako evropsko vas? Ne bo šlo, po mojem ste podpisniki izjave W. C. Fieldsa: »Kdorkoli sovraži pse in otroke, ne more biti slab človek.« Varne hiše za ženske v vsako evropsko vas? Pje, pubeci, ne bo šlo, tam bi lahko še kaki znani obraz srečali, čuj. Revizija avtorskega prava, s katero bi to postalo pravičnejše do ustvarjalcev? ROFL ali kakor se že pove, da se histerično krohotajoč valjaš po tleh. Skrb za begunce? Katere begunce? Nam se ne dogajajo begunci, mi imamo vardo. Kaj torej? Kaj? Kako se zapisati v zgodovino? Vidite, temu, kar se vam zdaj dogaja, pravimo pisateljska blokada. Verjemite mi, že dvajset let trpim za njo: prav nobene ideje in tisoč neposrečenih domislic.

Kaj pa, ko za spremembo ne bi naredili ničesar? Odkar ste odstopili Šarca, nekaj počnete, izumili ste prtičke z elastikami, izumili izginjajoče kamione, izumili epidemijo dvakrat in prelet aviončkov enkrat, izumili ste šolo od doma, izumili ste nesorazmerno histerijo, izumili ste cepljenje, ki ni obvezno, ampak fuj in popljuvati necepljene, vse sorte stvari ste izumili, ljudstvo pa bi rado, da mu nehate delati sramoto; samo to. Da nam ne bo treba zardevati, kadar nas bo kdo onkraj državnih meja pobaral: »And where are you from?« Ampak vi, miški, ne boste nehali migati, kajne, ker ste, kot da bi vas kdo navil: ena taka plastična igrača, v katero so Orbán, Morawiecki, Vučić in Plenković vstavili baterije, da koraca naprej in naprej in naprej in maha s plastičnimi ročicami kot kakšen negativec iz Hrestača. (Sovražim Hrestača; raje si dam odsekati mezinec, kot da bi še enkrat gledala to psihotično sladkobnost.) O suverenosti govorite kot glasnogovorniki (beri: tisti, ki so jih sošolci porinili ven iz vrste, da bi se osmešili namesto njih) neformalne višegrajske skupine, ampak vaše suverenosti je čedalje manj. Samo potrčkoti ste.

Mimogrede, miški, kdaj ste Hrvate zadnjič pobarali, kako je zdaj z arbitražo in mejami?

Glejte, čeprav sem pro bono psihoterapevtka, vam ne morem pomagati, če boste ostajali trmasti in še naprej trdili, da delate za narodov blagor. Ker vsi vemo, da se slepite in da nas slepite. Vseeno pa sem se potrudila. Prisluhnila sem vam, ampak, po pravici povedano, vas se ne da več poslušati. To, kar potrebujete, je vsaj kventiax, ki deluje pri bipolarnih motnjah in shizofreniji. Ene štiri tabletke na dan, to bi šlo. Zanimivo, ampak medtem ko jih jemljete, ne smete piti soka grenivke. A bo to kak problem v trgovinskih odnosih z Izraelom?

V vsej zgodovini psihoterapije se najbrž še ni zgodilo, da bi psihoterapevt zasovražil pacienta. Vse je enkrat prvič. Saj nimam nič proti vam, samo to si želim, da se v naslednjih desetletjih ne bi več srečali.