Komentar / Varanje v politiki

Jože Vogrinc

2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Javna pamet

V intervjuju v Mladini 26. maja je Luka Mesec protivladno mobilizacijo upokojencev, ki jo izvaja stari esdeesovec Pavel Rupar, okarakteriziral tudi z znanim reklom. Slogan je pripisal kolektivno Američanom: »’You can fool all the people some time, you can fool some people all the time, but you can not fool all the people all the time’. Lahko torej vlečeš vse ljudi za nos nekaj časa, nekatere tudi ves čas, ne moreš pa vleči vseh ljudi za nos ves čas.« Mesec je znano frazo uporabil na znan način, z jasnim sporočilom: varanje v politiki (vsaj v demokracijah, kakor bomo v tem zapisu rekli državam, kjer se na rednih volitvah potegujeta za nekajletni mandat na oblasti vsaj dva kandidata) se splača samo na kratki rok; na dolgi rok se obnese poštenost.

Ali ta fraza zares sporoča tisto, kar ji pripisujejo? Ali ne pove prav nasprotnega? Poglejmo, ali k odločitvi kaj pripomore vir, ki je izjavi po navadi pripisan. Dovolj dobro je znano, da se avtorstvo rekla pripisuje predsedniku ZDA v času državljanske vojne sredi 19. stoletja, Abrahamu Lincolnu – tistemu, ki so ga klicali Pošteni Abe in Emancipator, saj je odpravil suženjstvo in zato leta 1865 padel pod streli atentatorja.

Kdaj in kje je Lincoln povedal znameniti stavek, ni znano. Tisti zgodovinarji, ki verjamejo, da je Emancipator to res rekel, se prepirajo o kraju in času, zanesljivih dokazov pa nimajo. V Lincolnovih zbranih delih govora ali vsaj pisma s tem ali zelo podobnim stavkom ni. Pripisovati so mu ga začeli šele 20 let ali več po smrti, ko je bila legenda o Poštenem Abu že dobro utrjena. Najzgodnejše najdbe so iz ameriškega lokalnega tiska. Nekoliko presenetljivejša je natančnejša lokacija žanra. Fraze niso najprej in največ uporabljali politiki ali administratorji, pač pa oglaševalci. Zobarji, izdelovalci cigar, pridelovalci piva in žganja, pripravljavci kavnega nadomestka so navajali te besede kot atest lastne poštenosti in kot obtožbo konkurentov, da goljufajo potrošnike.

Seveda ni presenetljivo, da se oglaševalski slogan pripiše znameniti osebi, ki za nameček velja še za pošteno, celo za nepodkupljivo. Lincoln je svojo odločnost in doslednost v strahovito težkem političnem položaju navsezadnje plačal z življenjem. Bil je očitno zanesljiva firma. Tak je bil v času, zelo drugačnem od naše sodobnosti, ko so ljudje še lahko presojali poštenost soljudi po osebnih izkušnjah z njimi – ali pa so vsaj verjeli, da je taka presoja še najzanesljivejša. Hkrati uvidimo, da so v ZDA že takrat oglaševalce in politike dojemali v istem registru propagande za blagovne znamke.

Politiku v demokraciji po definiciji nikoli ni treba varati vseh ljudi ves čas. Ni treba, da bi uspešno varal nekaj ljudi ves čas, niti da bi moral imeti nekaj časa za norca vse ljudstvo. Dovolj je, da prevara dovolj ljudi za dovolj časa.

Kar povezuje Lincolnov položaj z našim, je seveda demokratično politično okolje, vedno bolj razumljeno kot nekakšen trg. Kot kandidati na volitvah, se pravi, potencialni nosilci funkcij v imenu ljudstva, so politiki blagovne znamke. Lincoln je funkcioniral in še funkcionira kot zagotovilo poštenosti. Ljudstva ni varno varati, ker ga ni mogoče varati trajno.

Ali pa je ljudstvo, če ga oblastniki že varajo, res treba varati trajno? Zdi se, da je potreba, da bi ljudi varali ves čas, značilnost diktatur. Diktature se jim reče prav zato, ker se v njih volivcem diktira, naj potrdijo kandidata, ki ga je zanje že izbrala oblast. V demokracijah pa so mandati časovno omejeni in večinoma tudi ni mogoče biti izvoljen za več kakor dva (zaporedoma).

Politiku v demokraciji po definiciji nikoli ni treba varati vseh ljudi ves čas. Ni treba, da bi uspešno varal nekaj ljudi ves čas, niti da bi moral imeti nekaj časa za norca vse ljudstvo. Dovolj je, da prevara dovolj ljudi za dovolj časa, ta čas pa je sorazmerno kratek – večinoma štiri ali pet let, za številne funkcije pa še manj. Lincolnova znamenita fraza se tako prevede v nekoliko drugačno sporočilo. Jè pomirjujoč nasvet politikom v demokraciji, ki bi radi kandidirali za funkcije, pa so v negotovosti glede lastnega roka trajanja: »Dragi kolegi (danes tudi kolegice) politiki (in političarke), le mirno kri! Sploh vam ni treba znati varati vse ljudstvo ves čas! Popolnoma dovolj je, da dovolj časa varate dovolj ljudi.« Če ste pesimisti in se vam zdi do polovice napolnjen kozarec na pol prazen, boste »Lincolnov« slogan pravilno razumeli kot pomirjevalno pojasnilo živčnim kandidatom v demokratični politiki. Če verjamete, da je isti kozarec na pol poln, si upam napovedati, da boste med tistimi, ki bodo v predvolilni anketi na vprašanje, ali boste na naslednjih volitvah šli udejanjit svojo aktivno volilno pravico, odgovorili pritrdilno.

Ali skrivajo ti stavki še kakšno sporočilo posebej za slovenske državljane? V Sloveniji kljub priljubljenosti nasprotnega mnenja verjetno nismo nič posebnega. Dovolj je obči nauk. Iz njega lahko seveda izpeljemo še kak izrek. Primer: »Bolj ko so omejeni primerki, ki se grejo politike, bolj nam je v olajšanje, da so omejeni tudi njihovi mandati.«