Grega Repovž

6. 7. 2012  |  Mladina 27  |  Uvodnik

Dobro

Predsednik vlade Janez Janša je ta teden ureditev izplačila odškodnin izbrisanim zavrnil z besedami, da v proračunu ni denarja. Na brutalnost te izjave je bilo v zadnjih dneh že večkrat in argumentirano opozorjeno. Seveda, Janša s tem izraža tako odnos do države kot do obvez, ki jih ima v mednarodnem pravu Slovenija. Izraža tudi jasen in trd odpor do izbrisanih, ki so zanj neljudje, peta kolona, agresorji itd.

A nad izjavo in celotno propagando, ki jo SDS izvaja v smislu: poglejte, jemljejo nam, Slovencem, se je treba odzvati z večjo zaskrbljenostjo. Prav to je namreč tista govorica, ki se je že od začetka krize bojijo zgodovinarji in politologi. Ta govorica se je pojavila tudi ob uvajanju varčevalnih ukrepov: s kazanjem na »lene in denarja polne« javne uslužbence, v najbolj rigorozni obliki z norčevanjem iz dela univerzitetnih profesorjev. Spet zdaj se na enak način odpravljajo selektivno izbrani upokojenci, ki bodo dobili nižje pokojnine. Predsedniku stranke DeSUS ni pod častjo reči, da so rešili pokojnine nekaj sto tisoč upokojencev, da je pa teh nekaj tisoč tistih, kjer pa jim je moči zmanjkalo. Saj prav ta selektivnost, izbira med dovolj našimi in manj našimi, je vendar podlaga vsakega nevarnega nacionalizma.

To niso bili izpadi. To je koncept. Koncept, ki je celo na kratki rok za vlado in njeno javno podporo uspešen, sploh ker ga populistični mediji, ki prav tako radi najdejo individualizirane krivce, izvajajo skupaj z vlado. A ta koncept zbuja skrb že sam po sebi, še bolj pa, ker se danes že kaže, kako so prav zategovalni ukrepi vlade povzročili dodatno škodo in se bo kriza tudi zaradi njih le še zaostrila. Analiza EIPF, najbolj kredibilnega ekonomskega inštituta, na primer kaže skrb zbujajoče podatke: skupni javnofinančni prihodki so se maja zmanjšali za desetino, skrčili so se prihodki od neposrednih in posrednih davkov. Pričakovanja tudi kažejo, da lahko v naslednjih mesecih opeša trošenje prebivalstva, poslabša se lahko dinamika izvoza in nadaljuje padanje investicij. Seveda ne gre le za učinke vladnih ukrepov, saj se je ob tem v celotni Evropski uniji gospodarska klima močno poslabšala.

Seveda bi lahko rekli: v času krize pač pride do nekaterih rezov, ki posamezne skupine bolj, druge pa manj udarijo, vedno bo kdo, ki bo bolj ali manj nastradal. A na to ni mogoče pristati. Ali kot pravi kolumnistka Dnevnika Tanja Lesničar - Pučko v posebni izdaji Mladine Intervjuji – prav kriza je situacija, v kateri je definicija dobrega še posebej pomembna. V nastali situaciji bi morali biti še posebno previdni, ne pa vnaprej govoriti, da je to pač čas krize. Ker posledice današnjih rezov ne bodo zaznamovale le časa krize, ampak bodo oblikovale to državo in družbo v prihodnje. Zato ni mogoče stoično opazovati, kaj bo ta vlada naredila, in gojiti pričakovanje, da bo neka imaginarna vlada ali koalicija čez tri, štiri leta to popravljala. Tega si ne more privoščiti ne opozicija ne civilna družba. Izogibanje današnjim konfliktom, ki redefinirajo družbo, je zanašanje na lažni obet, da bo to mogoče popraviti in da se bo nekoč znašel pred nami nekdo, ki bo to naredil. Ni res. Ustroj in razmišljanje družbe se spreminjata. Da bodo zaradi ukinitve malice starši dalj časa v službi in manj z otroki, ima posledice. Zmanjšanje denarja za socialno nego pomeni manj srečne starostnike.

Danes, ne danes, vsak teden, javnost odkriva, katere spremembe je prinesel veliki varčevalni paket. Najprej so bili kulturniki, nato pogodbeniki, za njimi šolniki, zdaj 26.000 upokojencev, v teh dneh bo realnost udarila v javne uslužbence, ki bodo prejeli – plačilni dan v javnem sektorju je raztegnjen od 5. do 15. v mesecu – prvo zmanjšano plačo. A pravi šok, ki ga nihče za zdaj še ni omenil in o katerem dejansko vsi molčijo, nas šele čaka. Gre za zmanjšanje denarja v zdravstveni blagajni. Obseg storitev se bo močno zmanjšal in dostopnost tudi. Zapovedana je uporaba najcenejših, razvojno starih zdravil, čeprav obstajajo na trgu boljša.

Je to javno dobro? Smo ga tako opredelili? Na koga bodo s prstom pokazali, ko bomo ugotovili, da smo malodane dokončno izgubili tudi enega izmed temeljev socialne države, dostopno kakovostno zdravstvo?