Državni udar v Sovi
»Izkoriščam to priložnost, da ponovim svojo odločno podporo Komisiji za preprečevanje korupcije v nameri, da v najkrajšem času pripravi zakonodajno pobudo za celovito ureditev sistema nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev.«
—Predsednik republike Borut Pahor, 16. januarja, v odgovoru predsedniku ZZB NOB Janezu Stanovniku
Predsednik republike Borut Pahor se do danes ni jasno izrekel glede poročila protikorupcijske komisije. A ne pripisovati temu prevelikega pomena. Pahor se glede poročila ne izreče zato, ker se ne bi rad nikomur zameril. Nobenih globljih razlogov ni.
A kar danes prihaja v javnost, je še veliko bolj skrb zbujajoče kot omenjeno poročilo samo. V le enem letu vladanja je namreč vladajoča SDS slovensko obveščevalno službo, torej Sovo, preoblikovala v de facto strankino obveščevalno agencijo – na vsa ključna mesta v agenciji so bili namreč postavljeni strankini ljudje. Gre za ljudi, katerih glavna referenca je članska izkaznica stranke (vse smo opisali v članku Vdor kadrov SDS v Sovo). To pa pomeni, da v tem trenutku ne moremo več z gotovostjo trditi, da obveščevalna služba, ki razpolaga z najrazličnejšo tehnologijo, znanjem in pooblastili, deluje v korist republike Slovenije, temveč je zelo verjetno zlorabljena v politične namene. Da torej deluje v korist vodilne politične stranke in posredno po njenih navodilih.
Janezu Janši to ni tuje: ne nazadnje je to že naredil, z vojaško obveščevalno službo namreč, vse skupaj pa se je končalo s posegom vojaške policije v civilno sfero in aretacijo civilista v Depali vasi. Takrat je bila Slovenija na robu državnega udara.
Če stranka prevzame kakšno od represivnih državnih teles, policijo, vojsko ali obveščevalno službo, je to pač državni udar. Sova je represivni organ. Ne govorimo torej, da se bo v Sloveniji zgodil državni udar – ampak da se je to s tem v svojem bistvu že zgodilo.
Sova je namreč tista, ki je v preteklih tednih po navodilih svojega vodstva vztrajno iskala domnevne leve ekstremiste. Zakaj bi to počela neka državna agencija? Zaradi koga? To ni njena naloga. Tega torej brez dvoma ni počela zaradi interesov republike Slovenije, ampak zaradi interesov največje vladajoče stranke, ki je iskala način, kako se distancirati od desnih ekstremistov, ki pa so bili na protestih prisotni le zato, da bi se protesti očrnili – in še danes ni jasno, kdo jih je napotil tja, pri čemer so bili po vojaško vodeni in organizirani.
Poleg tega Sova – ali pa vlada – do danes ni zanikala, da so bili na protestih službeno prisotni njeni uslužbenci. Saj vendar ne gre za delovanje kakšnih tujih elementov, ampak za proteste državljanov Slovenije. Prisotnost Sove je bila torej že sicer sporna. Če pa vemo, da so jih usmerjali ljudje, ki so funkcionarji SDS – mnenje predsednika SDS in stranke o protestih je znano –, pa postanejo stvari še neprimerno bolj resne. Gre za najhujšo zlorabo.
Kakšen je namreč odnos tega vodstva Sove do ustavnega reda Slovenije, namreč kaže druga navedba iz zelo verodostojne anonimne prijave, ki je očitno nastala v službi sami in ki so jo ta teden prejeli vsi predsedniki v državi (republike, vlade in parlamenta) in pristojna komisija državnega zbora: da so namreč funkcionarji SDS, ki zdaj vodijo službo, preprečili, da bi predsednik republike (takrat še Danilo Türk) prejemal popolne informacije o stanju v državi. Sova je namreč dolžna o vsem poročati predsedniku republike, pristojni komisiji državnega zbora, predsedniku vlade in predsedniku parlamenta. Predsednika republike so izločili. Tega ne smejo storiti, to je neustavno in protizakonito.
Tudi o obveščevalnih službah ne gre zbujati dvomov kar tako. Imajo svojo funkcijo. Vendar je očitno, da je politična stranka prevzela obveščevalno službo. Danes Sovi ne moremo več zaupati. Niti ne vemo, kako bo ravnala v primeru, če in ko bo prišlo do razrešitve Janeza Janše kot premiera.
Janez Janša je nepredvidljiv politik – le takemu pride na misel, da bi obveščevalno službo spremenil v strankin podsistem. Razmere so zato v Sloveniji neprimerno bolj resne in politična kriza neprimerno bolj globoka, kot se je zdelo po objavi poročila protikorupcijske komisije. Pa že tisto je bilo zunaj vseh okvirov normalne pravne države.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.