Grega Repovž

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Uvodnik

Uvodnik / Peti otrok

Janez Janša in Borut Pahor sta zadnja slovenska aktivna politika, ki sta v prejšnjem režimu v Komunistični partiji Slovenije (KPS) dejansko imela službo, plačo in vsak po nekaj partijskih funkcij. Janša je letos moral zapustiti položaj predsednika vlade, potem ko so volivci odločno zavrnili njegovo politiko, Borut Pahor pa bo funkcijo predsednika novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar prepustil dan pred letošnjim božičem.

Nobeden od njiju ni bil komunist ne v slabem ne v dobrem: oba sta v partijo vstopila iz preračunljivih in povzpetniških vzgibov. Pač hotela sta biti politika, da je bil režim komunističen z eno samo partijo, pa je bila okoliščina, ki ob vstopu ni motila nobenega od njiju. Oba sta bila goreča partijca zaradi sebe in tako se berejo tudi njuni navdušeni nastopi iz tistega časa. Taka pridna sekretarja, ki hočeta imeti dobro funkcijo, avto, ženo, kadrovsko stanovanje, družino, počitniško hišico v Istri.

Janša je postal kritik partije šele, ko se je njegovo napredovanje ustavilo, sledil je notranji konflikt, nato izključitev. Po njej je postal kritik režima, njegova kritika v tem obdobju je bila družbeno koristna, njegovi članki v Mladini pa verodostojni in del upora zoper režim. V času po izključitvi iz partije se je povezal s politično emigracijo, nekako v tem obdobju razočaranja nad partijo je začela nastajati njegova nova, z domobranstvom podložena identiteta. Aretacija, ki jo je izpeljala jugoslovanska armada, je zmaličila njegovo biografijo. To mu omogoča, da zadnjih 30 let briše iz javnega spomina svoje povzpetniško partijsko obdobje.

V Pahorjevi partijski evidenci ni nobenega odmika od glavnega toka stranke: spreminjal se je z njo, postal del demokratične stranke z njo, ves čas mu je uspevalo napredovati, bil je dolgoletni predsednik naslednice stranke, po njegovem odhodu z njenega vrha pa stranka nikoli več ni postala močna. Do nje ni imel nobenega odnosa, bila je pač platforma za funkcije. Imel je vse funkcije, ki jih je v državni politiki mogoče doseči, a njegov izkupiček je boren. Ni bil dober predsednik državnega zbora, dejansko je iz tega obdobja ostala za njim le zavestna odločitev, da ne prepreči referenduma o zakonu o izbrisanih, s čimer je agonijo 26 tisoč ljudi podaljšal še za vsaj deset let. Ko je bil predsednik vlade, je poslušal predvsem Janšo in njegove grožnje, se mu dobrikal, ker ni vedel, komu naj zaupa, je preprečil hitro ukrepanje in povzročil poglobitev finančne krize v Sloveniji, s tem pa tudi dejansko predčasni padec svoje vlade. Le ena stvar mu je res uspela, seveda zato, ker je šlo za projekt, ki ga je začel Janša, zato se ga je trudil končati: pri življenju je ohranil gradnjo TEŠ6. Deset let je bil predsednik republike. S tem smo o tem obdobju povedali vse, gre za dva prazna mandata.

Kar malo absurdno je, da s Pahorjevim odhodom v politično penzijo Janša ostaja res še zadnji politik, ki je imel funkcije v bivši zvezi komunistov. Pahor odhaja po naravni poti, z iztekom mandata, Janša, starejši izmed njiju, pa ostaja. Star je 64 let in ima izpolnjene pogoje za upokojitev. Če bi se držal zapovedi zakona, ki ga je sprejel leta 2012, zloglasnega ZUJF, bi bil kot javni uslužbenec po tem zakonu danes že prisilno upokojen.

Vse to smo navedli, da bi bilo bolj jasno, da tudi Janša ve, da se njegovo aktivno politično obdobje počasi končuje. A brez dvoma ga ne namerava zaključiti tako, da bi vse, kar je ustvaril, kar mu res veliko pomeni, po njegovem odhodu razpadlo in propadlo. Pahorju je bilo vseeno za SD, Janši ni vseeno za SDS. Ko torej danes mnogi govorijo o tem, da se je Janši s predsedniškimi volitvami »zgodil« Anže Logar, ki mu je uspelo na njih zbrati več glasov kot SDS na državnozborskih, češ to je nezaupnica Janši in še bi lahko naštevali, bi se bilo treba vprašati drugače: ali se ni zgodilo ravno nasprotno, ali torej ne opazujemo Janševega (in Logarjevega) projekta vzpostavljanja novega vodje stranke za naslednje volitve? Zakaj bi Logar pri zdravi pameti zavrgel vse, kar je v SDS leta gradil? Mar torej ni Logar Janšev zadnji projekt?

Oziroma še več: mar niso prav predsedniške volitve edinstvena priložnost za javno vzpostavitev novega vodje stranke? Mar ni Logar tisti človek, ki Janši že več desetletij stoji ob strani, v katerega stranka ves čas vlaga? Mar torej ni to ta človek, ki je v stranki že dovolj dolgo, da pozna vse njene značilnosti, hkrati pa je dovolj mlad, da lahko spodobno nasledi Janšo? Mar ni to ta človek, ki ne bo rušil njegovega obdobja, ampak bo na zgodovino stranke pazil?

Ne trdimo, da se bo to zgodilo kmalu, ne trdimo niti, da se bo to res zgodilo: je pa Janša edini slovenski politik, ki mu lastna stranka toliko pomeni, da je pripravljen razmišljati tudi o svojem nasledniku – in to leta vnaprej in zelo natančno. Anže Logar ima vse značilnosti političnega naslednika. Je dejansko njegov politični otrok, med njima ni nobene razpoke. Tudi med predsedniško kampanjo Logar ni izrekel nobene kritike na račun Predsednika.

Po volitvah oboje, konkurente in analitike, rado odnese v podcenjevanje Janše. Predvsem konkurente to navadno zelo drago stane.