Uvodnik / »Drv ne damo!«
Konec preteklega tedna je po družbenih omrežjih najprej v Ameriki, nato pa po Evropi, tudi v Sloveniji, zakrožila fotografija treh avtobusov mestnega prometa iz Osla. Avtobusi stojijo v neodmetanem snegu, visokem okoli 80 centimetrov. Pripis, ki so ga objavljali ljudje, je bil takle: »Poglejte te avtobuse v Oslu, zgodil se je popoln kolaps zaradi temperatur med –7 in –14 stopinj, električni avtobusi so se spremenili v ledene kocke.« Takšnih laži je na družbenih omrežjih in za gostilniškimi omizji ogromno – takšne zgodbice so del človeštva, pretiravanja pa tudi.
A zadeva je šla v tem primeru tako daleč, tako noro hitro se je širila, da je na koncu upravljalec javnega prometa norveške prestolnice moral objaviti javno pojasnilo, da novica seveda ni resnična, da je bilo zaradi izjemnega mraza res odpovedanih 40 od 4000 voženj (torej en sam odstotek), da so res morali prilagoditi režim polnjenja električnih avtobusov zaradi temperatur, ker je pač poraba elektrike v takem mrazu višja, a da se kolaps seveda ni zgodil. Omenjena lažna novica se je med ljudmi po vsem svetu tako razširila, da če danes vpišete v Googlov iskalnik besedico Oslo, vam ta avtomatično ponudi najbolj iskano geslo z besedo Oslo, ki se glasi »oslo weather collapse traffic today«.
Ko gre za podnebne spremembe, so laži postale stalnica. Začnimo pri najbolj nedolžnih. Nekatere izmed teh laži nastajajo preprosto, z ljudskim pretiravanjem, ki pa se danes zaradi družbenih omrežij hitro razširi. Drugi del teh laži nehote povzročajo odločevalci, ker tako slabo pojasnjujejo spremembe, ki jih uvajajo – pri čemer se ne zavedajo, da podnebne spremembe v ljudeh že same po sebi povzročajo nelagodje, zaradi česar morajo biti sporočila zelo zelo jasna. Ljudje se že tako bojijo podnebnih sprememb, divjanje narave ni več grožnja iz prihodnosti, ampak je to nekaj, kar je tukaj in zdaj – temu primarnemu strahu pa se danes pridruži še strah, da se jim bo življenjski standard znižal zaradi prilagoditev, ki jih izvajajo oblasti.
A glavnina teh laži je delo profesionalcev. Opraviti imamo z natančnimi in zavestnimi lažmi, ki jih v javnost dajejo za to plačani ljudje, da bi s tem dosegli določen učinek. Tudi laž o električnih avtobusih iz Osla je po mnenju prenekaterega analitika delo profesionalcev, ki jih verjetno plačujejo proizvajalci fosilnih goriv. Te laži torej proizvajajo jasni interesi kapitala. A žal je te laži zavestno začela širiti tudi politika. Najprej so podnebno krizo začele izkoriščati obskurne skupine, temo je pograbila skrajna desnica (pri nas SDS), zdaj pa na ta vlak sedajo tudi zmerne stranke – Evropska ljudska stranka (EPP) na primer ne skriva, da bo s svojo kritiko podnebne politike evropske komisije (ki jo vodi njihova članica in v kateri imajo večino, če si to poniglavost sploh lahko predstavljamo) poskušala nabirati glasove volivcev pred volitvami v evropski parlament. Naj tu zapišemo, da gre za eno najbolj neodgovornih ravnanj, kar smo jih videli v sodobni evropski politiki. Eno so strah, nevednost, zavedenost slehernika. Drugo je zavestno lansiranje laži, kar počnejo profesionalci.
Takšno grdo in nedopustno laž je v tokratni številki Mladine razkril novinar Jure Trampuš. Gre za ravnanje Nove Slovenije, njenih profesionalnih politikov. Zavestno so lansirali laž, da naj bi vlada 121.000 gospodinjstvom prepovedala ogrevanje s plinom in jih silila, da zamenjajo način ogrevanja. Ne samo to: Nova Slovenija je tudi sporočila javnosti, da naj bi bilo po predlogu vlade odslej prepovedano kurjenje na trda goriva, na drva torej, kar bi seveda prizadelo ogromno ljudi na podeželju. Če bi bilo res. A nič od tega ni res. Gre zgolj za nove stavbe, kjer je po zakonu treba najti katerokoli drugo rešitev, plin je zadnja možnost. Seveda zakon ne prepoveduje kurjenja z drvmi, to velja le za strnjena naselja – in v zelo podobni obliki velja že doslej. A bistvo je drugje: nova pravila veljajo za bodoče novogradnje.
Vse to v Novi Sloveniji seveda vedo. A so se kot profesionalni politiki odločili, da bodo lansirali zavestne laži, da bi s tem generirali volilno podporo, verjetno za evropske volitve. Res je – tudi laži so del političnega boja. Vendar pa gre v tem primeru res za tako velike zastavke, da v to ni mogoče privoliti. Podnebne spremembe so dejstvo. Med strašenjem z lažnimi zgodbami in zanikovanjem podnebnih sprememb ni velike razlike – oboje spodbuja ljudi k uporu. Mar ni neverjetno, da ravno politiki, ki ves čas govorijo o sodelovanju, s tako lahkoto zlorabljajo najobčutljivejšo temo – temo, ki je povezana s prihodnostjo človeštva? Govorimo namreč o profesionalni laži, zavestni laži.
Na tej točki moramo narediti še korak naprej. Se je Nova Slovenija za te laži odločila, ker misli, da bo s tem dobila politične točke? Ali pa se je za to odločila, ker se je tako dogovorila na primer s proizvajalci in dobavitelji plina? Gre za zlobirano akcijo? Naj ponovimo: gre za zavestne laži. Vrtovec je poslanec in bivši minister za infrastrukturo, predsednik stranke Matej Tonin je poslanec in bivši minister za obrambo. Oba točno vesta, da trditve, s katerimi so strašili javnost, ne držijo. Vedo, da so zavestno lagali.
Zeleni prehod je nekaj najtežjega, česar se je lotilo človeštvo – a tudi nekaj najbolj solidarnega. Na evropski in tudi državni ravni je predvidenih izjemno veliko sredstev, ogromno denarja je bilo že doslej razdeljenega, da bi bil ta prehod čim lažji. Žal ne vlada ne evropska komisija tega ne znata skomunicirati. Nimamo le mi teh težav: nemška vlada je lani povišala subvencije kmetom, da bi letos lažje ukinila subvencije za fosilna goriva. Še nikoli nemški kmetje niso dobili toliko denarja kot v letu 2023. A vseeno že ves teden protestirajo.
Nekaj je jasno: zeleni prehod bo uspešen le, če se bodo ljudje počutili varno v procesu, ki se je neustavljivo že začel.
*Naslov članka je iz videa poslanca Nove Slovenije Aleksandra Reberška, v katerem cepi drva in napoveduje, da bodo »za drva« v stranki organizirali tudi referendum. Video je del kampanje Nove Slovenije, o kateri govori ta uvodnik.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.