Uvodnik / Skesana ministrica
Pa smo dobili to, kar nam Anže Logar že ves čas, očitno zadnje dni tudi s plakati, razlaga kot pravo in dobro politiko: tako poveličevano sodelovanje in povezovanje. Nakup bodoče sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za 7,7 milijona evrov je to, o čemer sanjajo vse na politiko priklopljene klike – sodelovanje. Sodelovanje vseh klik in političnih strank pri gospodarjenju z javnim denarjem. O tem govori Logar. O tem govori Borut Pahor. In kaj to dejansko pomeni? Da se oni med sabo dogovorijo, si torej razdelijo posle in s tem denar, državljani pa smo zadovoljni, ker imamo enotno politiko. To je ta enotna politika.
Sodelovanje, o katerem ti ljudje govorijo, je točno to. Delitev plena. Delitev države. Sodelovanje je, da se na zunaj sicer grejo politično tekmovanje, v ozadju pa so vse dogovorjeni, vsi posli so razdeljeni, tisti, ki je tokrat dobil mandat, ima več, tisti, ki je v opoziciji, pa dobro živi; državljani smo zadovoljni, ker se politiki ne prepirajo, oni pa so medtem voljeni, bogati in še pomembni. Ves čas nam prav ti politiki razlagajo, da je za nas državljane problem, če oni niso enotni in sodelujoči. Pa je res? To je problem zanje. Oni hočejo sodelovati. In oni ne marajo, da se v to vključi kdo nov. Ta mandat se je zgodilo prav to: na oblasti so novi. Ni mogoče več tako zlahka sodelovati in deliti.
Kako že smo v Sloveniji zgradili najdražjo elektrarno na premog v Evropi, Teš 6? S sodelovanjem in povezovanjem, kakopak. S sodelovanjem različnih, domnevno nasprotnih političnih strank. S sodelovanjem z njimi povezanih podjetij, ki te projekte izvajajo. To je to sodelovanje, o katerem govorijo tudi samooklicani predstavniki slovenskega podjetništva. Točno o tem je govoril Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Le da si podjetniki želijo še večjo koalicijo, a ne le med strankami, ampak tudi koalicijo politike z gospodarstvom. Kdo ves čas propagira to koalicijo? Gospodarski minister Matjaž Han – ki o tem kar prostodušno govori. Toda to ni upravljanje države. To je upravljanje skupnih interesov peščice.
Grobo rečeno: oni sodelujejo, mi državljani pa plačujemo. Kje že je v službi Janšev minister Aleš Hojs? V državni družbi DRI, ki jo obvladuje SD. V zameno za dolgoletno »tovarištvo« se SDS nikoli ne dotika te družbe. To je sodelovanje. Mar ni bil tam zaposlen tudi generalni sekretar SD Klemen Žibret? Bil.
Prav tako seveda o povezovanju govori Janša. Tudi njega najbolj moti politika izključevanja. Za koga to ni dobro? Ni dobro zanje, ker posel ne teče več tako gladko – pa še javnost lahko sem in tja celo kaj izve. Za koga torej ni dobro, da v parlament pridejo novi obrazi in nove stranke? Za vse te obešanke na finančne tokove, ki so vedno znova nedotakljive.
Zakaj vse to pišemo? Ne, ker bi s tem izrekali podporo Dominiki Švarc Pipan. Ta je v resnici zgolj skesanka, ki jo »tovariška politika« moti zdaj, ko je vse skupaj prišlo na dan. A brez skesancev, žal, v javnost ne pride veliko. Vprašati se je treba nekaj drugega: kdo je za to »politiko sodelovanja« najbolj moteč? Stranke, ki se tega ne gredo.
Je to Nova Slovenija? To je seveda šala. Nova Slovenija je prvovrstna stranka tovariške politike, ki sega čez meje in čez politiko pa celo v onstranstvo, če upoštevamo, kako se v teh dneh zavzema za največjega prodajalca lesa v Sloveniji, katoliško cerkev. Je to SDS? Če bi stranke ocenjevali kot podjetja in bi v »koncern SDS« prišteli še vsa podjetja, ki ves čas dobivajo državni denar, velja prebrati poročilo računskega sodišča o denarju, ki je iz Telekoma poniknil v povezana podjetja SDS, je SDS bolj donosna kot vodilna svetovna tehnološka podjetja. Le da ves denar tako ali drugače pride od države. Kdo je torej moteč? To sta v tem trenutku stranki Gibanje Svoboda in Levica. Novi obrazi v izvršni politiki. To so tisti, ki rušijo ta ustaljeni red. Pa ni naš namen hvaliti ti dve stranki. Marsikatera poteza ministrov teh strank in premiera Roberta Goloba je videti kot samomor iz zasede. A dejstvo je, da jih obe stranki najpogosteje dobita po glavi prav zaradi tega, ker si drzneta posegati v ustaljeno delitev plena. Pri čemer so tudi v teh strankah ljudje, ki so dovzetni za »tovariške delitve« ali pa imajo stare povezave. Tako je vse prepleteno v Sloveniji. Zakaj že je moral oditi nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan? Ker je premier Golob po enem letu ugotovil, da so imeli kritiki prav: da je Bešič Loredan del te tovariške politike. Velja se spomniti, kaj vse so poskušali naprtiti Luki Mescu že prve mesece po prevzemu izvršne funkcije. Razglasili so ga malodane za sodelavca pri posilstvih. Zakaj točno? Zakaj jih tako moti? Ker se »politika sodelovanja« z Levico nič ne more dogovoriti?
Težava je, da je to »sodelovalno poslovanje z javnim denarjem« v Sloveniji tako zelo vpeto v vse sisteme, da dejansko lahko vse obstane. Poslušati velja Boruta Pahorja, kakšne govori o tej vladi. Zakaj jo ravno on tako napada? Prav zato. Pahor je zaščitni znak tega dolgoletnega sodelovanja.
Da ne bi koga zaneslo: ne govorimo o nikakršnem omrežju. Ne govorimo o velikem magu, ki vse to upravlja. Ne, nobene velike zgodbe ni. Male, pritlehne zgodbe so to. Daj dam. Prijateljsko. Gre za sistem in način delovanja. Za sodelovanje in povezovanje.
Zato Logarja tako podpirajo na vseh straneh. Ker je obet, da se stari časi vrnejo. Da bo mogoče spet mirno sodelovati in se povezovati. Ker prihaja naslednji veliki projekt. Jedrska elektrarna.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.