2. 8. 2024 | Mladina 31 | Uvodnik
Uvodnik / Golob in Han
Po podatkih Eurostata je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta v nastanitvah za kratkotrajno bivanje v EU opravljenih neverjetnih 123,7 milijona prenočitev, rezerviranih prek platform Airbnb, Booking, Expedia Group ali TripAdvisor. A to ni tisto, kar je najhuje. Gre namreč za kar 28,3-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani. Tako ne raste nobena panoga na svetu, še vojaška industrija ne.
A ustavimo se pri podatku samem. Le evropskemu parlamentu in komisiji se gre zahvaliti, da so v preteklih letih toliko stisnili omenjene platforme, da so podatki danes sploh na voljo. Zaradi dostopa evropskega statističnega urada do podatkov vemo tudi, koliko je bilo na primer v letu 2023 opravljenih prenočitev prek platform v Sloveniji. Tudi ta številka je nora: gre za kar 3.482.560 prenočitev. Da bi si lahko predstavljali razsežnosti številke, jo je treba primerjati z uradnimi številkami o vseh turističnih prenočitvah v Sloveniji v letu 2023 – skupaj s slovenskimi gosti so po podatkih slovenske turistične organizacije turisti opravili 16.125.027 prenočitev, tujci pa 11.553.500. Prenočitve v nastanitvah za kratkoročno bivanje pomenijo že tretjino vseh tujih turističnih nastanitev. Večina biva v stanovanjih, namenjenih običajnemu življenju ljudi. Ti so zdaj izrinjeni.
Seveda se tu znajdemo v paradoksalni situaciji. V bistvu je na prvi pogled to dober podatek. Veliko turistov obišče Slovenijo, Slovenci imajo dodatne prihodke, imamo odlične rezultate, turisti pa posežejo tudi po drugih storitvah, kar prinaša službe, povečuje produktivnost, na koncu tudi BDP. Je to res? Vse to je res. A res je tudi nekaj drugega. Da se zaradi tega povečuje, naj se sliši še tako absurdno, revščina v Sloveniji in tudi v celotni Evropi. Pri Sloveniji gre za dejansko revščino petine prebivalstva, ki kljub službam in rednim dohodkom živi v vse slabših razmerah. Novinar Borut Mekina je že junija letos v Mladini opisal primer otoka Jersey. Otoki, kot je Jersey, so nekoč živeli od turizma in ribištva. Po drugi svetovni vojni so se spremenili v davčne oaze, ki so pritegnile na stotine milijard dolarjev kapitala in izjemno bogate elite, s tem pa se je njihovo gospodarstvo popolnoma spremenilo. Super, mar ne? Ne. Cene na otoku so poletele v nebo, tudi cene nepremičnin in javnih storitev. Čeprav je otoška državica postala izjemno bogata, so domačini utonili v revščino: z delom danes ne morejo več preživeti, številni opravljajo več služb hkrati in si ne morejo privoščiti niti zdravstvenega zavarovanja. Relativna revščina je na Jerseyju ena najvišjih na svetu in znaša kar 24 odstotkov.
Zakaj torej spet pišemo o platformnem oddajanju stanovanj? Le zaradi novih statističnih podatkov? Ne. Vlada – v njenem imenu minister za gospodarstvo Matjaž Han – je v javno razpravo poslala na prvi pogled spodoben zakon, ki naj bi uredil divji zahod na tem področju. Še vedno je v javni razpravi in nobenega dvoma ni več, da lobistom, lastnikom nepremičnin – in da bo mera polna, ti plačujejo tudi minimalne davke –, že uspeva krniti zakon. Zakon je tudi oblikovan tako, da bodo občine same odločale, ali se ga bodo držali. Na prvi pogled gre torej za zelo lepo besedilo, ki pa bo v nadaljnjem postopku brez dvoma izgubilo ostrino. A ne samo to: že zdaj zakon predvideva, da bo začel veljati šele leta 2026.
In to je nesprejemljivo. Ker stanovanjska revščina že je. Ljudje so že v stiski. In ta stiska se dobesedno iz meseca v mesec poglablja. Vsi, ki nimajo lastnih stanovanj, plačujejo vse višje najemnine, ker je toliko stanovanjskega fonda zasedenega s to profitno dejavnostjo, pa so tudi prodajne cene stanovanj naravnost groteskno visoke. Tako visoke, da je mladim kupovanje nepremičnin povsem nedosegljivo, pa četudi imajo nadpovprečne dohodke. In to je stanovanjska revščina. Tudi nadpovprečen dohodek ti ne pomaga. Ne moreš zraven.
Še nečesa nismo zapisali o zakonu: gre za izjemno preprost zakon, preprosta je tudi njegova implementacija. Le hoteti je treba – hoteti pomagati ljudem. In tega zastavka v vladi preprosto ni. Ne želijo jim pomagati. Ni jim problem sprejeti podaljšanja zakona, ki omogoča nakupe električnih vozil po znižani davčni stopnji najbogatejšim ljudem. Vlada Roberta Goloba je to nemudoma naredila. A ko gre za dejansko stisko ljudi v stanovanjski revščini, spet zavlačujejo sprejem, javna razprava je dolga, prehodno obdobje tudi, seveda bo tudi postopek sprejemanja običajen in ne hiter.
Zakaj? Ker vsak mesec šteje. Ker lastniki teh presežnih stanovanj zaslužijo več kot 60.000.000 evrov na mesec. Za to gre. Za denar. In teh ljudi vlada ne želi prizadeti. Na njihovi strani je. Tako kot so bile vse vlade pred njo večinsko na strani zdravstvenih zavarovalnic. Velja se spomniti, kaj vse so napovedovali, da se bo zgodilo, ko se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje preneslo v javno zavarovalnico. Sistem naj bi se zlomil. Se je? Nič se ni zgodilo, le neki ljudje so izgubili možnost vrtenja javnih milijard evrov in ustvarjanja dobička iz njih.
Vlada ne kaže namena, da bi ukrotitev platformnega oddajanja nepremičnin uredila po hitrem postopku, torej že z letom 2025. Zamudila je že dve leti, domnevno zaradi kompleksnosti materije. Kot smo zapisali: gre za enega najpreprostejših zakonov z nekaj členi. Zakaj tako poudarjamo hitrost? Ker se pač vse več nepremičnin še vedno seli na omenjene platforme – s tem podatkom smo ta sestavek začeli. Rast je bila samo v prvem četrtletju 30-odstotna. A v vladi ne gorijo alarmi.
Če so ministri in predsednik vlade Robert Golob tako neobčutljivi za razraščajočo stanovanjsko revščino, ni morda čas, da pobudo prevzamejo kar sami poslanci koalicije? Ali pa je tudi njim vseeno? So tudi oni že pod pritiskom lobistov in jim kimajo? Koliko izmed njih tudi samih oddaja nepremičnine – poleg evropskega poslanca SDS Branka Grimsa, čigar obstransko dejavnost so razkrili mediji? So poslanci zmožni s tem pokazati ministrom, da dejanske odločitve na koncu sprejemajo oni? Mar ni že čas, mandate imajo že od leta 2022, da se končno zavzamejo za petino aktivne populacije, ki jo danes »ubijajo« visoke cene stanovanj in najemnin?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.