Metalci svetovnega formata

Prejšnji četrtek si je marsikdo, ki se je odpravil na koncert ob izidu plošče domače zasedbe The Canyon Observer, verjeto zaželel, da bi se popoldanski dež potegnil v večer. Ja, v kontekstu temačnih in trdih metalskih muzik je to precej iztrošen stereotip, ki pa ima povsem praktičen predznak. Živa izkušnja tovrstne glasbe v takem (vremensko) manj prijaznem okolju pač dobi še kakšno dodatno dimenzijo, kar je bilo takoj očitno tudi ob vstopu v Gala halo na ljubljanski Metelkovi. V umetno povsem zamegljenem klubu smo na močno osvetljenem odru videli le silhuete dveh kitaristov in bas kitarista. Zasedbini trdi rifi, intenzivno zvočno brnenje in hrupno ropotanje so v megli postali le še težji, vse skupaj pa je spominjalo na kakšen okulten ritual, tudi z obveznim občutkom mistike.

Poveži pike, Salone degli incanti/Stara ribarnica, Trst, Italija

V Trst prihaja obsežna razstava umetnin iz zbirke Imago Mundi, katere ustanovitelj je Luciano Benetton. Zbirka povezuje dela kar 25.000 umetnikov iz več kot 150 držav, pri čemer vsaka od držav prispeva dela 140 ali 210 lokalnih umetnikov, ki jih izbere lokalni kurator. V Trstu bo na ogled kar 6354 umetnin iz 40 držav Sredozemlja, Srednje Evrope, Balkana in Bližnjega vzhoda, med drugim tudi slovenska zbirka, v kateri je 140 umetnin že uveljavljenih in obetavnih slovenskih umetnic in umetnikov.

Male kraje, Nova pošta, Ljubljana

Nova predstava v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske je premiero v Novi pošti doživela večer pred izidom tokratne številke Mladine. Ustvarjalci projekta Alja Kapun, Katarina Stegnar, Iztok Drabik Jug, Vito Weis, Gregor Zorc in Sebastijan Horvat so današnji čas označili za čas restavracije, za čas, ki je razglasil, da revolucije niso mogoče in da so povrhu vsega tudi gnusne. Superiornost bogatih je prav tako naravna kakor izvrstna. Še ena v nizu angažiranih predstav Nove pošte, ki ostro zarežejo v sodobni čas.

Marc Chagall: Stvarjenje in Biblija, Galerija-Muzej Lendava

Rusko-francoski slikar Marc Chagall (1887– 1985) je bil eden največjih umetnikov 20. stoletja. Budno je spremljal razvoj velikih umetnostnih tokov in šol 20. stoletja, a ostal zvest svojemu edinstvenemu slogu, navdihovalo pa ga je predvsem Sveto pismo. Biblijske pokrajine je imel prvič priložnost v živo spoznavati leta 1931, ko je obiskal Palestino, Sirijo in Egipt. Tja se je potem vračal, na razstavi v Galeriji - Muzeju Lendava (ta vsako leto gosti vidno svetovno prepoznavno ime iz sveta likovne umetnosti) pa so na ogled litografije oziroma svetopisemske ilustracije prav iz tega obdobja.

Latino zapeljivec

Površno bi prvi koncert Enriqueja Iglesiasa pred slovenskim občinstvom lahko umestili v kategorijo tistih, na katerih že malce odcveteli zvezdniki, ki ne dobijo več pravih priložnosti na pomembnejših glasbenih trgih, svojo nekdanjo slavo pač prihajajo unovčevat v bolj eksotične države. Vendar bi se zmotili. Iglesiasu za zdaj še ni bilo treba iti po stopinjah očeta Julia, ki je pred desetimi leti v Halo Tivoli prišel šarmirat svoje fenice iz osemdesetih let. Ne, mlajši Iglesias je, sodeč po hitih, ki jih niza nekje od izida njegove zadnje plošče Sex and Love (2014), morda celo popularnejši kot kadarkoli prej. Vsekakor pa dovolj, da je dva večera zapored napolnil našo največjo koncertno dvorano v ljubljanskih Stožicah.

Waikiki Venus, DobraVaga, Ljubljana

Dunajski umetniški kolektiv SOYBOT, ki ga navdihujejo tematike, kot so tribal tatuji, eksorcizmi, prerokbe in japonska kultura, vabi na razstavo »zdravilnosti tiska in dizajn terapije« Waikiki Venus, kjer bo barvite vizualne sfere postregel ob spremljavi wellness glasbe, pripravljene posebej za ljubljansko občinstvo. Že dan pred odprtjem, v sredo, 23. maja, med 16. in 19. uro, pa vabi tudi na delavnico risarske terapije, ki bo potekala v angleščini. Z razstavo bosta razstavno-projektni prostor in prodajna galerija DobraVaga proslavila dve leti delovanja.

Argumentirano in civilizirano/1988, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana

Dvodelna fotografska razstava ob 30. obletnici demonstracij v podporo JBTZ, ki so bili povod za množični odziv slovenske civilne družbe na jugoslovansko krizo v poznih osemdesetih, prikazuje številne protestne akcije, obiskovalca pa vodi med množice, ki so enotne v podpori obtoženi četverici. Na ogled so fotografije takratnega Mladininega fotografa Toneta Stojka, Naceta Bizilja, Marjana Cigliča in Edija Šelhausa.

Ljubezenska zgodba, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana

Slikar Ron Preinfalk (letnik 1973), poznamo ga tudi pod imenom Rone84, doma in v tujini razstavlja že več kot 20 let. Njegova prva umetniška knjiga And the beat goes on, nekakšna pesniška zbirka v knjigi za odrasle, je bila npr. del sejma New York Art Book Fair v newyorškem muzeju MoMA. V preteklosti mu je bila najbližje tehnika recikliranja starih materialov, največkrat pa v roki drži flomaster. Tako je bilo tudi tokrat – za tokratno razstavo je s flomastrom likovno preoblikoval ročno izvezene gobeline slovenske umetnice Petre Varl (1965), na katerih bivata junaka Zvezda in Odeon.

»Trump je svinja«

Obstajajo glasbe ne zasedbe, ki se vedno znajdejo na seznamih bendov, ki jih je treba nujno videti, preden umremo. Pink Floyd praviloma zasedajo eno od prvih petih mest. Je pa to tudi ena tistih redkih legendarnih skupin, kjer si lahko že ob obisku koncerta enega samega člana rečemo, »evo, odkljukani so«. Pri Floydih je to fenomenalni Roger Waters (74), ki je zasedbo vodil v njenem najbolj ikoničnem obdobju, v sedemdesetih. V nedeljo smo ga ujeli le streljaj čez mejo – v Zagrebu.

Enrique Iglesias, Arena Stožice, Ljubljana

Težko je ignorirati koncert latino pop senzacije, ki je vrhunec svoje priljubljenosti dosegla pred dvema desetletjema in bi morala po pričakovanju mnogih danes igrati pred na pol prazno dvorano. A dvorana ni le polna, temveč razprodana, zato so koncertu dodali še enega, ki bo dan kasneje. Ali občinstvo pod oder Enriqueja Iglesiasa, moža tenisačice Ane Kurnikove in glasbenika sina Julia Iglesiasa, tako vleče nostalgija ali še kaj drugega, preverite sami.

Jo Nesbø, Cankarjev dom, Ljubljana

V okviru svetovne promocije nove knjige, priredbe Shakespearove tragedije Macbeth, bo Slovenijo obiskal Jo Nesbø, eden najvidnejših piscev kriminalk na svetu. Njegovi romani z glavnim junakom detektivom Harryjem Holom so dosegli uspeh po vsem svetu, prodal je že 40 milijonov izvodov knjig, ki so prevedene v 40 jezikov, pogosto so tudi nagrajene. Javni pogovor v ljubljanskem Cankarjevem domu bo vodila Ksenija Horvat, besedila pa bo brala Maša Derganc. Večer prej, v petek, 11. maja, ob 19. uri bo pogovor tandema Nesbø–Horvat tudi na Škrabčevi domačiji v Ribnici.

12. Svetlobna gverila, različne lokacije, Ljubljana

Dočakali smo letošnjo etapo izjemnega festivala Svetlobna gverila, med katerim središče Ljubljane zaživi v soju številnih svetlobnih postavitev. Tudi letos bodo na ulicah in trgih (ter v dveh galerijah) na ogled postavili številne svetlobne instalacije, objekte in projekcije, ki so pravzaprav vizualne in novomedijske umetnine, združene pod letošnjo osrednjo temo – barve. Odprtje festivala bo v petek, 11. maja, ob 21.30 v Galeriji Vžigalica, kjer nas čaka skupinska razstava, med letošnjimi razstavljalci na festivalu pa bodo denimo Yoko Seyama, Aleksandra Stratimirović in Athanassios Danilof, Boštjan Čadež, Bilal Yilmaz in Kurt Laurenz Theinert. Med izstopajočimi deli bo zagotovo tudi projekt Mateja Bizovičarja Ribogunci (na fotografiji), pri katerem je umetnik za simbol beguncev uporabil pisano jato rib, ki prosto prehajajo po svetovnih morjih in ohranjajo pisanost sveta.

Čutnost nad mestom

Skrivnosti glede tega, kakšno razpoloženje lahko pričakujete na koncertu domačega dvojca Silence, ni. Vokalist/ pisec pesmi Boris Benko in klaviaturist/skladatelj Primož Hladnik po 25 letih ustvarjanja ostajata zvesta prepoznavni, melanholični, mračni, sentimentalni, tudi melodramatični senzibilnosti. To sta nam pričarala tudi konec aprila, na koncertu, ki sta ga naslovila Turistični vodič po občutkih izgubljenosti. Ne, ni šlo za koncert za trpinčene duše, pač pa za tiste, ki znajo tudi v takem razpoloženju slišati lepe in celo optimistične trenutke. Ja, Silence ni običajen »mračnjaški« bend.

Štirje koncerti, Kino Šiška, Ljubljana

V Kinu Šiška bodo v štirih dneh gostili kar štiri težko pričakovane koncerte. Mlajše generacije se bodo najbolj razveselile nastopa kultne zasedbe Deerhoof, ki nas bo obiskala 7. maja (spremljali jo bodo povratniki Wrekmeister Harmonies). Dan prej, 6. maja, bodo nastopili The GrandMothers of Invention, edini originalni skrbniki zapuščine Franka Zappe, dan kasneje, 8. maja, pa Femi Kuti, sin Fele Anikulapoja Kutija, utemeljitelja afrobeata. V sredo, 9. maja, bo oder pripadel domači zasedbi Demolition Group in njeni novi plošči; prejšnja je bila eden od glasbenih vrhuncev leta 2015.

Iz lepih časov, Cankarjev dom, Ljubljana

V Cankarjevem domu ob stoti obletnici smrti velikega pisatelja, po katerem naša osrednja kulturna institucija nosi ime, vse letošnje leto poteka festival Cankar o Cankarju in pod njegovo okrilje sodi tudi koncertna uprizoritev, ki so jo navdihnila pisma Ivana Cankarja njegovi ljubezni Anici Lušinovi med letoma 1898 in 1907. Za dramski tekst, režijo in dramaturgijo je poskrbel Ivo Svetina, nastopajo pa Daša Doberšek, Jana Zupančič, Uroš Fürst in Jernej Gašperin. Spremljajoči predavanji: Peter Kolšek bo 9. maja spregovoril o Cankarju in ženskah, dr. Svetlana Slapšak pa 11. maja o Cankarju in erotiki.

Vlasta Zorko: retrospektiva, Umetnostna galerija Maribor, Maribor

Vlasta Zorko (letnik 1934) je eno najvidnejših imen slovenskega kiparstva. Je ena prvih profesionalno izobraženih kipark pri nas in prva, ki se ji je v obdobju po drugi svetovni vojni uspelo tudi uveljaviti na področju kiparstva. Svoje ustvarjanje, ki obsega več kot 50 postavitev v javnem prostoru (od tega 35 v Mariboru), vsaj 110 portretov ter prek 1000 figurin, je posvetila enemu motivu: človeški figuri. Zdaj pa je priznana umetnica dočakala tudi svojo prvo veliko retrospektivno razstavo, nedavno so jo odprli v Umetnostni galeriji Maribor, kjer je na ogled več kot sto njenih malih skulptur, pa tudi reprodukcije večjih plastik, ki so nepogrešljiv del likovne podobe Maribora.

Multifunkcijski pop

Cankarjev dom ne slovi kot prizorišče pop koncertov. Toda prejšnjo sredo, ko je tam nastopila ena najbolj priljubljenih francoskih glasbenic zadnjega desetletja, je bila največja, Gallusova dvorana polna skoraj do zadnjega kotička. No, Camille ni navadna pop zvezdnica. Tudi njen nastop, za katerega ji je francosko ministrstvo za kulturo letos podelilo nagrado v kategoriji najboljših glasbenih šovov, turnej oziroma koncertov, je vse prej kot klasičen pop koncert. Je deloma koreografirana, deloma spontana, predvsem pa izvrstno izpeljana koncertna, plesna in gledališka predstava hkrati, ob kateri gledalec in poslušalec dobi vtis, kot da bi bila izrezana iz filma 8 žensk Françoisa Ozona. Tudi zato, ker Camille v eni osebi uteleša najočitnejše atribute protagonistk filma. Je lepa, silovita, inteligentna, čutna, nevarna, igriva in otroško razposajena.

КУКЛА & BAZEL,Koncertna dvorana Rog, Ljubljana

Po prvomajskem kresovanju bosta v Rogu nastopila slovanska »gangsta pop geisho« КУКЛА (Kukla) in pop duo iz Prage BAZEL. Za prvim projektom se skriva Katarina Rešek, filmska in glasbena ustvarjalka (med drugim tudi avtorica videospotov zasedbe Matter), ki je na glasbeno sceno vstopila s skupino Napravi mi dete.

Nils Frahm, Kino Šiška, Ljubljana

Prvič po treh letih bo berlinski mojster sodobne klavirske glasbe Nils Frahm spet sam stopil na svetovne odre, ena od prvih postojank njegove nove turneje pa bo Ljubljana. S spajanjem stoletja starega inštrumenta in modernih elektronskih smernic navdušuje tako ljubitelje klasike kot tudi klubske fanatike. Zgolj njegova samostojna diskografija šteje več kot deset izdaj, sodeloval pa je tudi z glasbeniki, kot so Woodkid, Òlafur Arnalds, DJ Koze, Anne Müller in Machinefabriek. Leta 2015 je Frahm celo ustanovil mednarodni praznik klavirske glasbe Piano Day, ki ga zdaj že tradicionalno obeležujejo tudi v Kinu Šiška.

Drago Ivanuša: Orlando, po motivih istoimenskega romana Virginie Woolf, MGL

Knjigo, po kateri je nastal libreto za novi mjuzikel v Mestnem gledališču ljubljanskem, je že avtorica (Virginia Woolf) označila za »biografsko«. Roman je med drugim tudi političen, njegova tematika pa je sprožila številne teoretične študije, a še najbolj točna je verjetno definicija Nigela Nicolsona, ki pravi, da je Orlando »najdaljše in najbolj očarljivo ljubezensko pismo v zgodovini literature«. No, zdaj je tudi mjuzikel, v katerem je za glasbo poskrbel Drago Ivanuša, režijo pa je prevzela kar direktorica gledališča Barbara Hieng Samobor. V njem igrajo Matic Lukšič, Iva Krajnc Bagola, Nataša Tič Ralijan, Lado Bizovičar, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar in drugi. Zgodba se začne v renesančni Angliji, ustavi pa se tristo let kasneje. Orlando je ves čas z nami, doživlja najrazličnejše spremembe, a postara se le za kakšnih dvajset let. Na poti med stoletji se sreča s številnimi pomembnimi predstavniki različnih obdobij, med drugim tudi z Elizabeto I. in kraljico Viktorijo.

Rejverski karneval

Konec prejšnjega leta je ljubljansko klubsko sceno oplemenitil pomemben prostor. V klet Slovenskega mladinskega gledališča se je vselil klub Božidar, s katerim smo na svoj račun prišli predvsem glasbeni radovedneži. Pričakovano, če vemo, da klub upravlja ekipa, ki je pred leti s koncerti polnila ljubljansko Židovsko stezo pred Bi Ko Fe-jem, nato prizorišče pred barom Magda na tržnici in v njem in nas vzporedno zalaga še z glasbenimi dogodki v okviru znamke (tudi festivala) Stiropor. Ja, kolektiv kontinuirano skrbi za to, da imamo pri nas priložnost slišati številne (delikatesne) izpeljanke sodobnih, najaktualnejših (elektronskih) plesnih muzik, ob katerih se zdaj redno lahko razvajamo v mikavnih Božidarjevih prostorih. Prejšnji petek je tam nastopil londonski producent in DJ Steven Julien, ki smo ga pred nekaj leti, takrat pod psevdonimom FunkinEven, videli na festivalu Ment. Da bomo priča odbitemu setu, je napovedovala že funky safari čepica.

Rockerski konec tedna

Koncertov poln vikend bo, začel se bo že nocoj. Na Ljubljanskem gradu boste lahko prisluhnili ojačani bolj funk soul zasedbi Prismojenih profesorjev bluesa, ki sliši na ime Geronimo & The Bulletproof Band, v zmanjšani postavi pa bodo naslednji dan stopili tudi na oder Orto bara, kjer bo nocoj nastopil Zmelkoow. Rockersko obarvano bo nocoj tudi v Kranju, kjer bodo v SubArtu nastopili reški provokatorji Let 3.

Fotoknjiga in fotozin, skupinska razstava, DobraVaga, Ljubljana

Razstava Fotoknjiga in fotozin, ki je nastala v okviru sklopa zine vitrine, je pregled produkcije fotoknjig in fotozinov v Sloveniji v preteklih petih letih. Njena živahnost in raznolikost kažeta na razumevanje medija fotoknjige in fotozina kot prostora avtonomnega avtorskega izražanja in izjavljanja. V tem je bistven nosilec sporočila fotografija, danes eden najbolj razširjenih in populariziranih medijev, ki pa ga zaradi domnevno očitne neposrednosti tudi najlažje spregledamo. Med avtorji in avtoricami boste našli tudi imena, kot so: Jaka Babnik, Miha Colner, Goran Bertok, Emina Djukić, Tea Hvala, Manca Juvan, Borut Peterlin, Jože Suhadolnik, Matjaž Tančič in Tadej Vaukman. Razstavo bo 7. maja med 16. in 19. uro pospremila serija predstavitev, predavanj in pogovorov na temo medija fotoknjige.

Urška Rednak: Na površju, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana

Slikarka mlajše generacije Urška Rednak (letnik 1987) prek vezenja volne na platno v sodobno slikarstvo vnaša obujeno staro in tradicionalno. Umetnica je v preteklosti raziskovala razmerje med podobo in besedilom, pri čemer so nastali vezeni teksti na platnu. V novejših delih se izogiba prej izraženim notranjim podoživljanjem in občutkom, še vedno pa lahko najdemo izjave, ki se ne zmenijo za svojo podobo in so gradniki celotne abstraktne kompozicije slike. Urška Rednak, ki živi in ustvarja v Ljubljani, kjer je leta 2014 tudi diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pravi, da sestavlja barve v celoto kot pisec besede v tekst: »Dolgo iščeš pravo besedo, jo nadomestiš z drugo, izbrišeš, dodaš, zamenjaš. Na koncu naj ima smiselno celoto.«

Marš bo naš rekviem

Maja 1943 je umrl Ivo Brnčić, pesnik, pisatelj, esejist, književnik, ki se je rodil v Slovenskih goricah, med vojno pa je kot mobiliziran hrvaški domobranec živel v Bosni. Brnčić je bil pred vojno osumljen sodelovanja s komunisti. Ker ni mogel dobiti službe v Sloveniji, je leta 1940 postal učitelj v Drnišu. V mladih letih je objavljal v Mentorju, kasneje v Ljubljanskem zvonu, proti koncu življenja pa je pisal pesmi o ljubezni, vojni in smrti, o rdečih oblakih, o človeku, ki ni zver, ki bi morila na skrivaj. Brnčićeva smrt je bila kot veliko vojnih smrti naključje, padel naj bi med poskusom prestopa k partizanom. Po njem je v Ljubljani poimenovana ulica.

Janez Vrečko: KONS:O:VEL, Anton Podbevšek Teater, Novo mesto

Biografska in filozofska drama KONS:O:VEL je nastala pod režisersko taktirko Matjaža Bergerja, v njej pa nastopajo tudi Pavle Ravnohrib, Aleš Valič, Janez Hočevar in Janez Vrečko. Slednji je zapisal, da konsi pomenijo sintezo vsega Kosovelovega pesniškega prizadevanja.

Retrospektiva Tomislava Gotovca, Mestna galerija Ljubljana

Tomislav Gotovac velja za enega od najpomembnejših sodobnih umetnikov, ki je vplival tudi na umetnico Marino Abramović. Dejala je, da je prav on kriv, da ni postala slikarka: »On me je navdušil za performans. Pomembno je vplival name. Bil je najbolj svobodnega duha od vseh ljudi, ki sem jih spoznala v življenju. Mladi generaciji je treba dati priložnost, da spoznajo njegovo delo.« V Ljubljani so na ogled Gotovčevi znani filmi, fotografije, kolaži in drugi različni dokumenti, poseben poudarek pa bo namenjen prikazu njegovih akcij in performansov. Umetnikova dela med drugim najdete tudi v Moderni galeriji Ljubljana in v zbirki Muzeja moderne umetnosti MoMA v New Yorku.

David Lynch: Ogenj na odru, MGLC, Ljubljana

Danes se bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) odprla prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Lynch je kultni status pridobil kot filmski in televizijski ustvarjalec (če naštejemo zgolj nekaj bolj izpostavljenih: serija Twin Peaks in filmi Modri žamet, Izgubljena cesta, Mulholland Drive), manj znano pa je, da ga je pot k filmu vodila prek slikarstva, ki ga je študiral v šestdesetih letih. Kasneje se je v različnih obdobjih k likovni umetnosti nemalokrat vračal. Leta 2007 se je ob obisku eminentnega pariškega grafičnega studia Idem, ki je v preteklosti med drugim sodeloval z umetniki, kot so Picasso, Matisse, Miró in Dubuffet, navdušil nad tehniko litografije in risanjem neposredno na litografske kamne. Sedemdeset litografij, ki bodo na ogled na ljubljanski razstavi, je nastalo kot njegovo eksperimentiranje z izraznostjo grafičnega medija.

En-Knapov jubilejni teden, več prizorišč, Ljubljana

EnKnapGroup je lani praznoval svojo prvo dekado, v kateri se je razvil v zrel plesni ansambel z izjemnim repertoarjem široke palete avtorjev. Letošnja sezona je za skupino mejnik tudi zaradi njene najobsežnejše svetovne turneje, ki bo plesalce popeljala na najpomembnejše odre in festivale sodobne umetnosti. Letos pa mineva tudi 25 let, odkar je Iztok Kovač ustanovil Zavod En-Knap, in v okviru jubilejnega tedna se bodo predstavili nekdanji enknapovci iz različnih koncev sveta. Vrhunec bo v torek, 10. aprila, v Španskih borcih, ko bodo plesalci EnKnapGroup premierno uprizorili najnovejšo predstavo Mračna zveza (po Pekinški raci) v koreografiji Josefa Nadja.

V vrtincu, Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki

Vizualna umetnica Helena Tahir je tokrat v središče pozornosti postavila figure otrok v različnih situacijah, ko se lebdeči predmeti vrtinčijo okoli njih in jih vlečejo v spiralo življenja. Njihovi pogledi nas iščejo in včasih v nas zrejo z začudenjem, drugič je zaznati v pogledu sledi strahu, kdaj melanholije, kdaj pa tudi odločnost mlade osebe, ki išče svoj prostor v tem norem svetu. Podobam v tehniki barvne risbe in grafike se pridružujejo še črno-bele risbe abstraktnih kompozicij in 3D-objekt v frottage tehniki na tkanini.