Odprte hiše Slovenije, po vsej državi

Naš največji arhitekturno-nepremičninski festival Odprte hiše Slovenije nam vsako leto omogoči, da na vodenih ogledih brezplačno vstopimo v izbrane javne in zasebne objekte, ki veljajo za primere odlične arhitekture in prostorskih ureditev. Letos bo vrata odprlo skoraj 100 objektov, poudarek pa bo na predstavitvi mladih oblikovalcev. Seznam objektov si lahko ogledate na spletni strani projekta, zaradi izjemne obiskanosti pa so nujne rezervacije.

Ross iz Prijateljev

Generacijski profil obiskovalcev petkovega dogodka v ljubljanskem klubu K4, na katerem je v osrednji vlogi nastopil londonski producent Ross From Friends (kar v prevodu pomeni Ross iz Prijateljev), zaradi njegovega imena ni bil nič drugačen kot običajno. Med zbranimi je bilo pač več takih, ki takrat, ko je Ross v tretji sezoni ene najbolj priljubljenih TV-serij Prijatelji redefiniral pomen partnerske pavze, še niso niti shodili, kot tistih, ki so si leta 1994 ogledali njeno prvo epizodo. Navsezadnje se je v letu, ko je serija prvič prišla na zaslone, rodil tudi Felix Weatherall, ki je ob izidu svoje prve plošče pred tremi leti postal znan kot Ross From Friends. Novo ime mu pristaja. Zaradi tematskih iztočnic, ki jih išče v pop kulturi prejšnjega stoletja, in zaradi izraza, s katerim se naslanja na zapuščino elektronske plesne glasbe iz osemdesetih in devetdesetih. To je dokazal tudi v petek, ko je s svojo glasbeno nostalgijo povsem očaral polno »štirko«.

Preveč vljudna, Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana

Najnovejšo pesniško zbirko pisateljice in pesnice Nataše Velikonja Preveč vljudna so številni kritiki lani uvrstili med knjige leta. V petek, 30. marca, na dan izida tokratne številke Mladine, jo bodo ovekovečili še z maratonskim branjem, ki bo trajalo približno pet ur, na njem pa bodo sodelovali Gabriela Babnik, Cvetka Bevc, Lukas Debeljak, Nina Dragičević, Marko Karlovčec, Majda Kne, Dejan Koban, Nina Kokelj, Barbara Korun, Meta Kušar, Anja Novak, Iztok Osojnik, Tibor Hrs Pandur, Ivo Svetina, Maja Vidmar in drugi.

Beatmojster & uglasbeni absurd vojne

Tudi teden, ki je pred nami, ne bo koncertno pust. Že v petek, 30. marca, boste lahko v ljubljanskem klubu Gala hala prisluhnili beatmojstru Tall Black Guyu, ki je prepričal s serijo domiselnih singlic z remiksi mojstrov, kot so James Brown, Fela Kuti in Al Green, vrteli pa so ga tudi Jazzy Jeff, Lefto in Gilles Peterson. V četrtek, 5. aprila, pa se z novo (že sedmo) ploščo na koncertno sceno vrača domača zasedba Katalena (na fotografiji) – kako zveni Človek ni zver, ki se napaja pri dediščini slovenskih ljudskih pesmi z vojaško tematiko in je pravzaprav album o vojni kot absurdu, lahko premierno preverite v Kinu Šiška.

6, Nova pošta, Ljubljana

Se še spomnite odmevne medijske zgodbe izpred dveh let? Ravnateljico dijaškega doma Kranj sta 19. februarja 2016 nenapovedano obiskala podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Slišati je bilo vprašanje, kako bomo to preprečili. Preprečili kaj? To, da bi v dijaški dom prišli mladi begunci, ali to, da bi bili starši dijakov proti? Gledališka predstava 6, ki jo bodo uprizorili v Novi pošti, ta hip najbolj politični in aktivistični gledališki hiši pri nas, govori o tem, da je bilo tisti dan »šest otrok preveč«. V predstavi enega najvidnejših režiserjev mlajše generacije Žige Divjaka igrajo Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis in Gregor Zorc. Ponovitve: 4., 7., 10. 18. in 19. aprila.

Brutalni šus

Festival Tresk v organizaciji Radia Študent je postal tako rekoč porok za to, da na odrih lahko preverimo, kaj novega in drugačnega ponuja domača glasbena scena. Ne le skozi prizmo butičnejših ustvarjalcev, ki sestavljajo jedro vsakoletnega programa. Organizatorji so drzni tudi pri izbiri glavnih nosilcev festivala, skoraj praviloma takih, ki s seboj sicer prinesejo pozornost, ne pa tudi resnejših koncertnih izkušenj. Najodmevnejši primer je bil seveda trojec Matter, ki je leta 2015 na pobudo Treska tam oddelal svoj prvi koncert, a že kmalu zatem postal ena najbolj priljubljenih domačih zasedb. Lani je bila to raperska druščina Smrt boga in otrok. Na letošnjem, devetem festivalu pa se je v vlogi osrednje atrakcije znašel spletni fenomen, bratski dvojec Buraza. Po spletu že kakšno leto odmevata njuna hita Olga in Pujsek Marko, zdaj pa je duet dočakal še koncertno premiero in ni presenetljivo, da je z njo še bolj polariziral občinstvo kot Matter pred tremi leti.

Glasbeni mix

V soboto, 24. marca, bodo najmlajši v Hali Tivoli lahko prisluhnili najstniškima pop idoloma Marcusu & Martinusu, vsi preostali pa v Cankarjevem domu Prismojenim profesorjem bluesa, ki praznujejo desetletnico. V isti kulturni hram dan kasneje, 25. marca, vabi Predinov Lačni Franz. Nato pa sledita dva večja koncerta v Kinu Šiška: v četrtek, 29. marca, »dan klavirja« s Petrom Broderickom, ki se giblje od indie folka do orkestralne in klavirske glasbe, v petek, 30. marca, pa pridejo Partibrejkersi.

Raj, GalerijaGallery, Ljubljana

Žiga Kariž je vizualni umetnik, ki se je pred desetletjem skupaj s še dvema umetnikoma preimenoval v Janeza Janšo. Njihovo skupno razstavo si lahko ogledate v Umetnostni galeriji Maribor, Kariž pa se bo v enem najmanjših ljubljanskih galerijskih prostorov zdaj predstavil še s samostojnimi deli, ki jih je zadnje desetletje ustvarjal kot slikar. Pričakujte prizore neverjetne sreče, pravičnosti ter duševnega in telesnega užitka.

Vojna, Cekinov grad, Ljubljana

Pretresljive grafike nemškega umetnika Otta Dixa je v letu, ko obeležujemo stoto obletnico konca prve svetovne vojne, najprej gostila Koroška galerija likovnih umetnosti, zdaj pa si jih bomo lahko ogledali tudi v Ljubljani. Dix je na vojnih prizoriščih v Belgiji, Franciji in Rusiji samo med letoma 1915 in 1918 ustvaril več kot 600 risb, na podlagi teh pa je nastal cikel grafik z naslovom Vojna, ki je bil prvič razstavljen leta 1924. Dela, ki jih pogosto primerjajo z Goyevimi Grozotami vojn, niso zgolj doživet prikaz boja v jarkih velikih spopadov med prvo svetovno vojno, temveč razkrivajo uničevalno plat vojne.

Dugmetov ali Bregovićev šov?

Pravoverni oboževalci jugoslovanskega rocka, še posebej njegovega prvega zares množičnega pojava, sarajevske skupine Bijelo dugme, dobro vedo, s čim jih je ta prepričala, zakaj je postala njihova priljubljena skupina. In zaslug za to zagotovo niso imeli ponarodeli pop hiti s poudarjenimi etno elementi iz druge polovice osemdesetih let, ki smo jih v petek poslušali v ljubljanski Areni Stožice. Trenutna inkarnacija legendarne skupine jim je namreč namenila izdatno pozornost.

Futurologija, Kulturni dom Nova Gorica

Na vprašanje, kaj lahko umetnost jutri naredi za vas, v Novi Gorici skupaj s kuratorko Nadjo Zgonik »odgovarjajo« številni vidni slovenski vizualni umetniki in umetnice, med drugim tudi Marko Peljhan, Marko Pogačnik, Tobias Putrih, Sašo Sedlaček, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Uroš Weinberger, umetniški trojec Zupančič & Živadinov & Turšič ... Na skupni razstavi iščejo družbo prihodnosti, temelječo na utopijah, ki so visoko estetizirane. Prav njihova vizualna identiteta je izhodišče, ki jim omogoča, da lažje drsijo med sedanjostjo in prihodnostjo.

Festival Hiša strpnosti, Mini teater, Ljubljana 

Vsi smo tujci – morali pa bi biti strpni sosedje. Tako se glasi vodilo letošnjega festivala Hiša strpnosti, ki bo ponudil bogat umetniški program ter predavanja in debate. Na otvoritveni dan bodo odprli razstavo uličnih plakatov na temo strpnosti, ki prihaja skupaj s svetovno priznanim oblikovalcem Mirkom Ilićem, ob 18. uri bo prištinski umetnik Lekë Rezniqi predstavil performans Spomini jedilne mize, ob 19. uri pa bodo zavrteli film Nevidni, ki mu bo sledil pogovor z režiserjem Clausom Räflejem in igralcem Aaronom Altarasom. Brezplačne vstopnice za vse dogodke lahko prevzamete pri blagajni Mini teatra.

Fokus: Schlingensief, Nova pošta, Ljubljana

Christoph Schlingensief (1960–2010) je bil kontroverzni nemški filmski in gledališki režiser, pisec in aktivist, ki je drezal v boleče točke umetniškega establišmenta in družbe. Leta 1977 so ga začasno celo zaprli, ker je v okviru umetniške akcije postavil plakat z napisom Ubijte Helmuta Kohla. Pobliže ga lahko spoznate na štirih projekcijah njegovih filmov, ki jim bodo v Novi pošti sledili pogovori. Hkrati pa lahko pobliže spoznate tudi aktivistično skupino Zentrum für politische Schönheit (Center za politično lepoto), ki nadaljuje njegovo izročilo in je lani odmevala tudi pri nas, saj je repliko spomenika holokavstu postavila blizu hiše politika skrajno desničarske stranke AfD. Najprej pripravljajo predavanje (19. marca) in nato še delavnico za angažmaja željne (od 20. do 23. marca).

Zmagovite elektroničarke

Prejšnji teden je našo pozornost pritegnil koncertni dogodek v Kinu Šiška z glavno gostjo Laurel Halo, pa ne le naše, predkoncertni odziv je bil velik, na prvi pogled celo večji, kot bi pričakovali. Vendar ne zato, ker bi bila ameriška glasbenica in skladateljica kakšna obskurna ustvarjalka – nasprotno, velike pohvale so ji izrekli tako v Guardianu in New York Timesu kot v specializiranih manjših medijih. Pri mesečniku The Wire, osrednji publikaciji za največje glasbene entuziaste, so njen prvenec Quarantine izbrali celo za najboljšo ploščo leta 2012. Presenečenje nad velikim zanimanjem za njen nastop je bilo torej bolj povezano s tem, da je njena glasba pač samosvoja, takšna glasba pa (pri nas) običajno nagovori razmeroma majhno občinstvo.

Rock vs. elektro

Če ste za večje, bolj nostalgične koncerte, lahko že v petek, 9. marca, na dan izida tokratne številke Mladine, v ljubljanski Dvorani Stožice prisluhnete eni najbolj prepoznavnih jugoslovanskih skupin, zasedbi Bijelo dugme. Za kaj mladostnejšega se boste morali odpraviti do Kina Šiška, kjer bo polfinalna Špil liga postregla s svežimi bendi (Garlik, Lumberjack, Fat Pigeon), tivolski F Club pa bo na svojem zadnjem večeru ponudil nizozemski elektro dvojec Anotr. A ne bo se dogajalo zgolj ta petek, temveč tudi prihodnji četrtek in petek (15. in 16. marca), ko bosta Klub K4 in Kino Šiška gostila 9. festival Tresk oziroma »obračun glasbe in založništva« z bogatim klubskim programom; nastopili bodo denimo Grupa 92, Buraza, Container Doxa, .čunfa in Spejs kolektiv.

21. pripovedovalski festival, več lokacij po vsej Sloveniji 

V Ljubljano, pa tudi v Maribor in še v nekatere druge kraje prihaja Pripovedovalski festival, ki je v svojem 21. letu dobil nov koncept, podobo in ekipo. Pripravili bodo dogodke za otroke in odrasle, pa tudi praktična izobraževanja in teoretske razprave. Med pripovedovalci boste lahko prisluhnili denimo iranskemu pripovedovalcu iz Amsterdama Sahandu Sahebdivaniju in norveški pripovedovalki iz Nemčije Ragnhild A. Mørch, domačim pripovedovalcem Anji Štefan, Katji Preša, Boštjanu Napotniku, Roku Kušlanu in Katarini Nahtigal, pa glasbenikoma Ani Kravanji in Samu Kutinu ...

Rdeče zore, Metelkova & Tovarna Rog, Ljubljana

19. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki je že v polnem zagonu, tudi letos na ogled ponuja performanse, razstave, glasbene nastope, delavnice in druge oblike javnega izražanja. V petek, 9. marca, si boste lahko po odprtju razstave PopredmeteNJE v Galeriji Alkatraz na ljubljanski Metelkovi v bližnjem klubu Gromka ogledali še glasbena performansa exxxxtra*porno in BAD ASSolo, ponoči pa bodo za mešalno mizo plesne ritme sukale DJane, NinaBelle (na fotografiji) in DJane Noir. V soboto, 10. marca, bo v istem klubu punk koncert skupin Contorture, Doxie in Pakt. Več o programu na uradni spletni strani festivala Rdecezore.org.

Redefinicija pop koncerta

Nemški elektronski pionirji so Ljubljano prvič obiskali pred 14 leti. Ker so svojo zadnjo studijsko ploščo objavili še leto prej, je bilo prejšnji četrtek, ko so nas spet obiskali, bolj ali manj jasno le to, da najbrž ne bomo slišali njihovih novih skladb. Nismo jih. Toda Kraftwerk je kljub temu ponudil povsem drugačno koncertno izkušnjo. Za začetek nam je nadel 3D-očala, nato pa je svoj leteči krožnik parkiral dobesedno pred Halo Tivoli in nas očaral z obljubljenim avdiovizualnim spektaklom, s katerim smo dobili vrhunski vpogled v njegovo vizionarsko zapuščino.

Literature sveta Fabula, več lokacij, Ljubljana

Že petnajsti festival Literature sveta Fabula bo gostil številne svetovno priznane pisatelje in pisateljice, ki se bodo predstavili na javnih predavanjih in pogovorih v ljubljanskem Cankarjevem domu. Po predfestivalskem delu se bo festival v soboto, 3. marca, uradno pričel s Serhijem Žadanom, 6. marca sledita Lukas Bärfuss in Malys de Karengal, 8. marca Slavenka Drakulić, 10. marca pa Taiye Selasi. Festival spremljajo okrogle mize, filmski program in dogodki za otroke, pljusknil pa bo tudi v Trst in Novo Gorico.

Metamorfoze 4°: Črne luknje, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana

Metamorfoze 1°–5° so večletni projekt Bare Kolenc, ki mu kot podlaga za uprizarjanje aktualnih političnih in etičnih tem, skozi katere je mogoče uzreti temeljna nasprotja sodobnega zahodnega človeka, služijo Ovidijeve Metamorfoze. Po prvem (2011), drugem (2014) in tretjem delu, ki je leta 2015 nastal v tandemu z Atejem Tutto in kot prva slovenska predstava prejel nagrado uglednega nemškega festivala Theatertreffen, je zdaj napočil čas četrti del v avtorstvu istega dueta. Ta za izhodišče vzame metaforo črne luknje in vprašanje, ali smo sploh še lahko humani. Nastopili bodo Janja Majzelj, Blaž Šef in Matija Vastl. Ponovitve: 11., 14. in 16. marca ter 7. aprila.

ZEK 2018,Ravnikar Space Gallery, Ljubljana

Po daljšem zatišju se vrača vizualni kolektiv ZEK, ki že 18 let nevihtno spreminja področja grafitarstva, street arta, sodobne umetnosti in oblikovanja. Večkrat nagrajena ekipa, katere člani (Žiga Aljaž, Aleš Arnež, Miha Artnak, Žiga Artnak, Nika Jurman, Tibor Kranjc, Jurij Lozić, Petar Perčić, Marko Potočnik, Uroš Veber) so se uveljavili tudi samostojno, je zadnja leta razstavljala v zaklonišču ljubljanskega Argentinskega parka (2012), kreativnem centru Poligon (2014) in rovu pod Kranjem (2016), zdaj pa bo po dolgem času zasedla galerijo. Tematika tokratne razstave, kot je pri ZEK pravilo, do otvoritve ostaja presenečenje.

Podzavest nekdanje Juge

Zadnje čase smo bili priča kar nekaj nastopom nekdanjih jugoslovanskih, pa tudi slovenskih pop atrakcij, ki jim je brez večjih težav uspelo napolniti največjo slovensko dvorano, ljubljansko Areno Stožice. Ob tem smo se vedno vprašali, ali jim je to uspelo zaradi nostalgije po nekdanjih »lepših in boljših časih« ali so glasbeni ustvarjalci, ki so nekoč imeli priložnost delovati na velikem, 20-milijonskem trgu nekdanje skupne države in ob katerih so odraščale številne generacije, vključno z današnjimi 35- in 40-letniki, pri nas preprosto še vedno tako zelo priljubljeni. Isto vprašanje smo si seveda zastavili tudi ob novici, da bo v Stožicah nastopila sarajevska pop atrakcija Plavi orkestar, a po odličnem četrtkovem nastopu odgovor niti ni pomemben: pomembnejše je, da vam lahko zatrdimo, da bi se dvanajsttisoč glava množica tam znašla tudi brez vsakršnega medijskega pompa.

Jazz & poezija & jazz

Te dni se bo v Ljubljani zvrstilo kar nekaj izstopajočih glasbenih dogodkov. V petek, 23. februarja, bo v Hali Tivoli nastopila nizozemska pevka Caro Emerald, ki spretno spaja jazz, elektroniko, pop in mambo. V nedeljo, 26. februarja, bo v Kinu Šiška koncertiral londonski pesnik in glasbenik Ghostpoet, ki je znan po sodelovanju z Massive Attack, The Streets in Micachu. V torek, 27. februarja, pa bo v Cankarjevem domu že četrti enodnevni festival jazzovske ustvarjalnosti Zvončki in trobentice s številnimi vrhunskimi glasbeniki (Kaja Draksler, Rok Zalokar, Pia Podgornik, Dré Hočevar, Igor Matkovič, Žiga Murko ...).

Fabula pred Fabulo, Cankarjev dom, Ljubljana

Še malo in dočakali bomo marec, z njim pa festival Literature sveta – Fabula, ki letos obeta s še posebno močnim programom. Dva izmed številnih mednarodno priznanih gostov pa bosta Ljubljano obiskala že te dni. Prvi je Terry Eagleton, eden najbolj znanih sodobnih marksističnih teoretikov in avtor bestselerjev, med katere sodi tudi knjiga Upanje brez optimizma, ki izide te dni in v kateri razgrajuje koncept upanja. Njegovemu predavanju v sredo, 28. februarja, v Cankarjevem domu bo sledil pogovor z odgovornim urednikom Mladine Grego Repovžem. Druga gostja Fabule pred Fabulo bo slovita belgijska politična teoretičarka Chantal Mouffe. Njenemu predavanju, ki bo v četrtek, 1. marca, bo sledil pogovor z Draženom Dragojevićem.

Realisti Jureta Karasa, SNG Nova Gorica

Realisti Jureta Karasa, ki ga najbolj poznamo kot Slona iz zabavnega impro dua Slon in Sadež, pripovedujejo o tem, kako je šel svet po gobe, mi pa v najbližji nakupovalni center. Tretji svet mučita ekologija in ekonomija, nas pa, koliko zdrži baterija. Hodimo v službe, ki jih ni, obstaja samo še smrt, a kaj, ko so krediti najeti za nedoločen čas. Avtor zato želi, da bi se nasmejali, še preden bo prepozno. V predstavi, ki jo je režirala Tijana Zinajić, igrajo Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer in Žiga Udir.

Koncertna poezija

Južnolondonski pevec, multiinštrumentalist in ustvarjalec pesmi Archy Marshall, bolj znan kot King Krule, je v Ljubljano prišel tako rekoč v idealnem trenutku. Na krilih svoje tretje plošče The Ooz, ki so jo mnogi mediji (tudi Mladina) razglasili za eno najboljših v lanskem letu.

Posvetilo Stonesom & elektronika

V petek, 16. februarja, na dan izida tokratne številke Mladine, se bodo na Ljubljanskem gradu poklonili britanski glasbeni skupini The Rolling Stones. Skladbe iz zgodnejšega obdobja bodo preigravali člani domačega benda Spoonful, ki dodaten navdih črpajo iz bluesa, kamor so se z zadnjo ploščo vrnili tudi Stonesi. Če imate raje elektronske ritme, se lahko isti večer odpravite v ljubljanski klub K4 na poslovilni dogodek ekipe Drumwise, ki je dve desetletji skrbela za promocijo drum and bassa. V soboto, 17. februarja, pa bo isti klub zasedel kultni Sezam, kjer se bodo za mešalno mizo zvrstili »prijatelji« Levanael, Dacho, Softskinson, Krilc in Felis Catus.

Fukaj lokalne kurbice, DobraVaga, Ljubljana

Projekt je večletna zbirka spam oglasov, na katere je avtorica Teja Miholič, fotografinja in vizualistka, naključno naletela na spletu. Obširna tematika teh reklam zajema spolnost, hrano, denar, starostnike in še marsikaj. Gre za dokumentiranje podobe vsakdanjega življenja na medmrežju, ki kar kričijo po pozornosti, predvsem zaradi svoje absurdnosti, eksplicitnosti, klavrnega pravopisa in naivnega oblikovanja.

Telesnost in erotika v kiparstvu, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana

Ivan Meštrović velja za najznamenitejšega hrvaškega kiparja, za »največji kiparski fenomen« ga je že za časa študija označil starosta modernega kiparstva Auguste Rodin. Meštrović je s svojimi deli močno zaznamoval tri nekdanje države na našem ozemlju: Avstro-Ogrsko, Kraljevino SHS in SFR Jugoslavijo, njegova dela pa so znana tudi zunaj balkanskih meja. Na razstavi je na ogled okrog petdeset del, skulptur in risb iz zasebnih in javnih hrvaških zbirk.

Najboljši majhen festival

O tem, da je mednarodni festival Ment močno popestril koncertno dogajanje v Ljubljani, ni nobenega dvoma. Njegovo vrhunsko organizacijo in zanimiv, premišljen izbor nastopajočih so opazili tudi v tujini. To so vsakič znova potrdili odzivi tujih medijev in samih glasbenikov, sredi januarja pa je Ment v okviru največjega evropskega (bratskega) showcase festivala Eurosonic Noorderslag prejel tudi dve nagradi: za najboljši evropski klubski festival in najboljši manjši festival (čeprav po obsegu koncertov ne zaostaja niti za velikimi festivali).