Festival migrantskega filma, različne lokacije po Sloveniji

Letos bo že deveti Festival migrantskega filma. Devetnajst filmov iz štirinajstih držav pripoveduje zgodbe o različnih plateh migrantskega življenja, od odhoda, poti do privajanja na življenje v novih okoliščinah. Projekcije bodo na različnih lokacijah v desetih krajih po Sloveniji, filme pa bodo spremljali tudi tematski pogovori in kulinarična doživetja. Festival bo v ponedeljek, 18. junija, ob 18.30 v ljubljanskem Kinodvoru odprl švicarsko-nemški film Markusa Imhoofa Eldorado (2018), naslednji dan ob 19. uri pa bo v Kinoteki projekcija avstralskega dokumentarca Davida Fedeleja in Kumuta Imesha Vrnitev. Vsi filmi bodo opremljeni s slovenskimi podnapisi. Več o programu na www.fmf-slovenija.si.

Festival Parada ponosa 2018, Ljubljana

Parada ponosa se je (kot po svetu) tudi v Ljubljani v zadnjih letih razvila v kulturno-politični festival mednarodnih razsežnosti. Najbolj izpostavljen dogodek je vsakoletni sprevod po ulicah prestolnice, ki se mu boste lahko pridružili zadnji dan festivala, a ta bo le finale več kot teden dni trajajočega pestrega dogajanja. LGBTIQ+ skupnost že na dan izida tokratne številke Mladine, v petek, 15. junija, vabi strpne ljudi vseh različnosti, da v Kinu Šiška obiščejo koncert pevke in peformerke Peaches, v naslednjih dneh pa se bodo zvrstile okrogle mize in predavanja o družbeno pomembnih temah, pa tudi večeri poezije in drugih umetnosti, tudi koncertov in glasbenih dogodkov, ki bodo večinoma v Pritličju in na Metelkovi. Več na ljubljanapride.org/2018.

Lekcija sredinskega rocka

O tem, da so britanski rockerji Editors dober, celo zelo dober koncertni bend, ni dileme. Po šestnajstih letih delovanja ima peterec iz Birminghama za sabo dolgo odrsko kilometrino z nešteto koncerti na klubskih in festivalskih prizoriščih. Na odru so pod vodstvom karizmatičnega frontmana Toma Smitha suvereni, morda bolj kot marsikateri drugi, popularnejši britanski indie rockerji. Kljub temu se po njihovem tretjem koncertu v Ljubljani, ki se je na zadnji majski večer v okviru Kurzschlussa odvil na Gospodarskem razstavišču (prvič so leta 2011 nastopili v Križankah, drugič leta 2015 v Kinu Šiška), ni dalo izogniti občutku, da ne bo prav dolgo ostal v spominu, no, razen najzvestejšim fenom. Ne zato, ker bi koncert opravili z levo roko – izpeljali so ga po najvišjih rockovskih standardih. Smo pa pogrešali nekaj, kar bi koncert postavilo na višjo stopničko.

Tretja umetnost, Galerija Prešernovih nagrajencev/Prešernova hiša Kranj, Kranj

V Kranju bodo na dveh lokacijah gostili retrospektivno razstavo Marka Pogačnika, ki ga poznamo kot člana slovite skupine OHO, pa tudi kot avtorja slovenskega grba in kamnite instalacije Hologram Europe sredi Ljubljane. Razstavo bodo pospremili številni dogodki, že nekaj dni pred njenim odprtjem, v ponedeljek, 11. junija, pa bodo v Galeriji Prešernovih nagrajencev predstavili tudi faksimile nenavadne knjige OHO s pesmimi Iztoka Geistra in ilustracijami Marka Pogačnika. Dogodek bo uvod v Poletje s Prešernovimi nagrajenci.

33 let zbirke Aleph, Galerija ŠKUC, Ljubljana

Knjižno zbirko Aleph je leta 1985 ustanovila generacija, rojena okoli letnice 1960. V njej je prva dela objavil cel niz danes uveljavljenih avtorjev in avtoric (Svetlana Makarovič, Brane Mozetič, Uroš Prah, Tibor Hrs Pandur), postala je celo sinonim za novo literaturo, predvsem poezijo. V desetih letih pa je po zaslugi Javne agencije RS za knjigo in njenega nerazumnega krčenja sredstev pristala na skrajni točki, ko lahko namesto osmih knjig na leto izda le dve – to pa pomeni, da po novem sploh ne bodo več mogli kandidirati za javna sredstva. Zato razstava v okviru 25. festivala Živa književnost – v podporo nadaljnjemu obstoju te pomembne zbirke.

the lovest, revisited, Ravnikar Gallery Space/Kino Šiška, Ljubljana

Projekt the lovest je med letoma 2011 in 2014 razburkal domačo umetniško sceno. Vsebinsko je šlo za nadaljevanje projekta I’m Culture, s katerim je vizualni umetnik JAŠA zaznamoval trienale sodobne umetnosti U3 leta 2010, potem pa je v Moderno galerijo redno vabil novo, mlajše občinstvo. Eksperimentu, ki se je ne glede na koncert, ples, performans ali vsesplošno norenje vedno končal z vratarjevim vzklikom: »Muzej se zapira.«, se Jaša zdaj poklanja s projektom the lovest, revisited, ki obsega razstavo umetniških plakatov v Ravnikar Gallery Space in kratki dokumentarni film, katerega premiera bo na dan otvoritve razstave v Kinu Šiška (na projekcijo vas bo izpred galerije ob 20.15 odpeljal brezplačen avtobus).

Med popom in alternativo

Taktika »headlinerja«, glavne zvezde, ki bi lahko zmobilizirala dovolj občinstva, je ustaljena, če ne kar najpogostejša praksa, ki zagotavlja uspešnost glasbenih festivalov. Zato je pred leti na Drugi godbi, našem priznanem festivalu, ki je bil sprva ožigosan kot festival glasb sveta (»world music«), zadnja leta pa vabi tudi glasbenike, ki so žanrsko manj ulovljivi, nastopil denimo Magnifico. Razpetost tega festivala med »zvezdniki« in »posebneži« pa ne pomeni nujno resnejšega razdora, zmede ali programske diskrepance. Sploh če so glavna imena taka, ki znajo očarati in z vajeti sneti poslušalstvo. In imena letošnje, že 34. Druge godbe so takšna nedvomno bila.

Wolf Parade, Kino Šiška, Ljubljana

Kanadski indie rock kvartet Wolf Parade se pod taktirko Spencerja Kruga (Sunset Rubdown) in Dana Boecknerja (Handsome Furs, Divine Fits, Operators) po sedmih letih vrača v Ljubljano, in to z novim, pri založbi Sub Pop izdanim albumom Cry Cry Cry, ki je že njegov četrti. Krug in Boeckner sta med »pavzo« nastopala z drugimi izvajalci, kot sta Arcade Fire in Modest Mouse, pred dvema letoma pa sta na veselje mnogih poslušalcev in kritikov ponovno spojila zasedbo Wolf Parade, ki se je nato lotila tematik, kot sta minljivost, ljubezen, pa tudi Donald Trump in Leonard Cohen. Občinstvo bo ogrevala domača kranjska zasedba Le Serpentine.

Svetlana Makarovič: Prekleti kadilci, SNG Drama Ljubljana

Uprizoritev Prekleti kadilci je označena kot gledališki koncert, ker se na eni strani spogleduje s koncertno formo in na drugi ohranja tipično gledališke elemente. V njej se razmišljanje o kajenju in kadilski problematiki nenehno prepleta z utrinki iz življenja in dela prve dame nikotina, Svetlane Makarovič. Nestrpnost do kadilcev je metafora za vsakršno nestrpnost, ki se pojavlja v naši družbi. To je nestrpnost, ki zlahka dobi krila in preraste v sovraštvo. Igrajo Nina Valič, Pia Zemljič, Janez Škof in Aljaž Jovanović.

Joan Fontcuberta, Galerija Photon, Ljubljana

Joan Fontcuberta je mednarodno priznani katalonski umetnik iz Barcelone, njegova dela hranijo v številnih najuglednejših kulturnih ustanovah. Osebno in kot predsednik likovnih umetnikov Katalonije se aktivno zavzema za katalonsko osamosvojitev, kot fotograf in umetnik v svojih projektih ustvarja »lažno resničnost«, kot intelektualec pa presprašuje fotografsko dokumentirano »resničnost«. V Galeriji Photon sta na ogled dve njegovi novejši seriji, Gastropoda in Trauma, kjer umetnik fotografske podobe obravnava kot žive, biološke organizme, vpete v naravne procese življenjskega cikla.

Metalci svetovnega formata

Prejšnji četrtek si je marsikdo, ki se je odpravil na koncert ob izidu plošče domače zasedbe The Canyon Observer, verjeto zaželel, da bi se popoldanski dež potegnil v večer. Ja, v kontekstu temačnih in trdih metalskih muzik je to precej iztrošen stereotip, ki pa ima povsem praktičen predznak. Živa izkušnja tovrstne glasbe v takem (vremensko) manj prijaznem okolju pač dobi še kakšno dodatno dimenzijo, kar je bilo takoj očitno tudi ob vstopu v Gala halo na ljubljanski Metelkovi. V umetno povsem zamegljenem klubu smo na močno osvetljenem odru videli le silhuete dveh kitaristov in bas kitarista. Zasedbini trdi rifi, intenzivno zvočno brnenje in hrupno ropotanje so v megli postali le še težji, vse skupaj pa je spominjalo na kakšen okulten ritual, tudi z obveznim občutkom mistike.

Poveži pike, Salone degli incanti/Stara ribarnica, Trst, Italija

V Trst prihaja obsežna razstava umetnin iz zbirke Imago Mundi, katere ustanovitelj je Luciano Benetton. Zbirka povezuje dela kar 25.000 umetnikov iz več kot 150 držav, pri čemer vsaka od držav prispeva dela 140 ali 210 lokalnih umetnikov, ki jih izbere lokalni kurator. V Trstu bo na ogled kar 6354 umetnin iz 40 držav Sredozemlja, Srednje Evrope, Balkana in Bližnjega vzhoda, med drugim tudi slovenska zbirka, v kateri je 140 umetnin že uveljavljenih in obetavnih slovenskih umetnic in umetnikov.

Male kraje, Nova pošta, Ljubljana

Nova predstava v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske je premiero v Novi pošti doživela večer pred izidom tokratne številke Mladine. Ustvarjalci projekta Alja Kapun, Katarina Stegnar, Iztok Drabik Jug, Vito Weis, Gregor Zorc in Sebastijan Horvat so današnji čas označili za čas restavracije, za čas, ki je razglasil, da revolucije niso mogoče in da so povrhu vsega tudi gnusne. Superiornost bogatih je prav tako naravna kakor izvrstna. Še ena v nizu angažiranih predstav Nove pošte, ki ostro zarežejo v sodobni čas.

Marc Chagall: Stvarjenje in Biblija, Galerija-Muzej Lendava

Rusko-francoski slikar Marc Chagall (1887– 1985) je bil eden največjih umetnikov 20. stoletja. Budno je spremljal razvoj velikih umetnostnih tokov in šol 20. stoletja, a ostal zvest svojemu edinstvenemu slogu, navdihovalo pa ga je predvsem Sveto pismo. Biblijske pokrajine je imel prvič priložnost v živo spoznavati leta 1931, ko je obiskal Palestino, Sirijo in Egipt. Tja se je potem vračal, na razstavi v Galeriji - Muzeju Lendava (ta vsako leto gosti vidno svetovno prepoznavno ime iz sveta likovne umetnosti) pa so na ogled litografije oziroma svetopisemske ilustracije prav iz tega obdobja.

Latino zapeljivec

Površno bi prvi koncert Enriqueja Iglesiasa pred slovenskim občinstvom lahko umestili v kategorijo tistih, na katerih že malce odcveteli zvezdniki, ki ne dobijo več pravih priložnosti na pomembnejših glasbenih trgih, svojo nekdanjo slavo pač prihajajo unovčevat v bolj eksotične države. Vendar bi se zmotili. Iglesiasu za zdaj še ni bilo treba iti po stopinjah očeta Julia, ki je pred desetimi leti v Halo Tivoli prišel šarmirat svoje fenice iz osemdesetih let. Ne, mlajši Iglesias je, sodeč po hitih, ki jih niza nekje od izida njegove zadnje plošče Sex and Love (2014), morda celo popularnejši kot kadarkoli prej. Vsekakor pa dovolj, da je dva večera zapored napolnil našo največjo koncertno dvorano v ljubljanskih Stožicah.

Waikiki Venus, DobraVaga, Ljubljana

Dunajski umetniški kolektiv SOYBOT, ki ga navdihujejo tematike, kot so tribal tatuji, eksorcizmi, prerokbe in japonska kultura, vabi na razstavo »zdravilnosti tiska in dizajn terapije« Waikiki Venus, kjer bo barvite vizualne sfere postregel ob spremljavi wellness glasbe, pripravljene posebej za ljubljansko občinstvo. Že dan pred odprtjem, v sredo, 23. maja, med 16. in 19. uro, pa vabi tudi na delavnico risarske terapije, ki bo potekala v angleščini. Z razstavo bosta razstavno-projektni prostor in prodajna galerija DobraVaga proslavila dve leti delovanja.

Argumentirano in civilizirano/1988, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana

Dvodelna fotografska razstava ob 30. obletnici demonstracij v podporo JBTZ, ki so bili povod za množični odziv slovenske civilne družbe na jugoslovansko krizo v poznih osemdesetih, prikazuje številne protestne akcije, obiskovalca pa vodi med množice, ki so enotne v podpori obtoženi četverici. Na ogled so fotografije takratnega Mladininega fotografa Toneta Stojka, Naceta Bizilja, Marjana Cigliča in Edija Šelhausa.

Ljubezenska zgodba, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana

Slikar Ron Preinfalk (letnik 1973), poznamo ga tudi pod imenom Rone84, doma in v tujini razstavlja že več kot 20 let. Njegova prva umetniška knjiga And the beat goes on, nekakšna pesniška zbirka v knjigi za odrasle, je bila npr. del sejma New York Art Book Fair v newyorškem muzeju MoMA. V preteklosti mu je bila najbližje tehnika recikliranja starih materialov, največkrat pa v roki drži flomaster. Tako je bilo tudi tokrat – za tokratno razstavo je s flomastrom likovno preoblikoval ročno izvezene gobeline slovenske umetnice Petre Varl (1965), na katerih bivata junaka Zvezda in Odeon.

»Trump je svinja«

Obstajajo glasbe ne zasedbe, ki se vedno znajdejo na seznamih bendov, ki jih je treba nujno videti, preden umremo. Pink Floyd praviloma zasedajo eno od prvih petih mest. Je pa to tudi ena tistih redkih legendarnih skupin, kjer si lahko že ob obisku koncerta enega samega člana rečemo, »evo, odkljukani so«. Pri Floydih je to fenomenalni Roger Waters (74), ki je zasedbo vodil v njenem najbolj ikoničnem obdobju, v sedemdesetih. V nedeljo smo ga ujeli le streljaj čez mejo – v Zagrebu.

Enrique Iglesias, Arena Stožice, Ljubljana

Težko je ignorirati koncert latino pop senzacije, ki je vrhunec svoje priljubljenosti dosegla pred dvema desetletjema in bi morala po pričakovanju mnogih danes igrati pred na pol prazno dvorano. A dvorana ni le polna, temveč razprodana, zato so koncertu dodali še enega, ki bo dan kasneje. Ali občinstvo pod oder Enriqueja Iglesiasa, moža tenisačice Ane Kurnikove in glasbenika sina Julia Iglesiasa, tako vleče nostalgija ali še kaj drugega, preverite sami.

Jo Nesbø, Cankarjev dom, Ljubljana

V okviru svetovne promocije nove knjige, priredbe Shakespearove tragedije Macbeth, bo Slovenijo obiskal Jo Nesbø, eden najvidnejših piscev kriminalk na svetu. Njegovi romani z glavnim junakom detektivom Harryjem Holom so dosegli uspeh po vsem svetu, prodal je že 40 milijonov izvodov knjig, ki so prevedene v 40 jezikov, pogosto so tudi nagrajene. Javni pogovor v ljubljanskem Cankarjevem domu bo vodila Ksenija Horvat, besedila pa bo brala Maša Derganc. Večer prej, v petek, 11. maja, ob 19. uri bo pogovor tandema Nesbø–Horvat tudi na Škrabčevi domačiji v Ribnici.

12. Svetlobna gverila, različne lokacije, Ljubljana

Dočakali smo letošnjo etapo izjemnega festivala Svetlobna gverila, med katerim središče Ljubljane zaživi v soju številnih svetlobnih postavitev. Tudi letos bodo na ulicah in trgih (ter v dveh galerijah) na ogled postavili številne svetlobne instalacije, objekte in projekcije, ki so pravzaprav vizualne in novomedijske umetnine, združene pod letošnjo osrednjo temo – barve. Odprtje festivala bo v petek, 11. maja, ob 21.30 v Galeriji Vžigalica, kjer nas čaka skupinska razstava, med letošnjimi razstavljalci na festivalu pa bodo denimo Yoko Seyama, Aleksandra Stratimirović in Athanassios Danilof, Boštjan Čadež, Bilal Yilmaz in Kurt Laurenz Theinert. Med izstopajočimi deli bo zagotovo tudi projekt Mateja Bizovičarja Ribogunci (na fotografiji), pri katerem je umetnik za simbol beguncev uporabil pisano jato rib, ki prosto prehajajo po svetovnih morjih in ohranjajo pisanost sveta.

Čutnost nad mestom

Skrivnosti glede tega, kakšno razpoloženje lahko pričakujete na koncertu domačega dvojca Silence, ni. Vokalist/ pisec pesmi Boris Benko in klaviaturist/skladatelj Primož Hladnik po 25 letih ustvarjanja ostajata zvesta prepoznavni, melanholični, mračni, sentimentalni, tudi melodramatični senzibilnosti. To sta nam pričarala tudi konec aprila, na koncertu, ki sta ga naslovila Turistični vodič po občutkih izgubljenosti. Ne, ni šlo za koncert za trpinčene duše, pač pa za tiste, ki znajo tudi v takem razpoloženju slišati lepe in celo optimistične trenutke. Ja, Silence ni običajen »mračnjaški« bend.

Štirje koncerti, Kino Šiška, Ljubljana

V Kinu Šiška bodo v štirih dneh gostili kar štiri težko pričakovane koncerte. Mlajše generacije se bodo najbolj razveselile nastopa kultne zasedbe Deerhoof, ki nas bo obiskala 7. maja (spremljali jo bodo povratniki Wrekmeister Harmonies). Dan prej, 6. maja, bodo nastopili The GrandMothers of Invention, edini originalni skrbniki zapuščine Franka Zappe, dan kasneje, 8. maja, pa Femi Kuti, sin Fele Anikulapoja Kutija, utemeljitelja afrobeata. V sredo, 9. maja, bo oder pripadel domači zasedbi Demolition Group in njeni novi plošči; prejšnja je bila eden od glasbenih vrhuncev leta 2015.

Iz lepih časov, Cankarjev dom, Ljubljana

V Cankarjevem domu ob stoti obletnici smrti velikega pisatelja, po katerem naša osrednja kulturna institucija nosi ime, vse letošnje leto poteka festival Cankar o Cankarju in pod njegovo okrilje sodi tudi koncertna uprizoritev, ki so jo navdihnila pisma Ivana Cankarja njegovi ljubezni Anici Lušinovi med letoma 1898 in 1907. Za dramski tekst, režijo in dramaturgijo je poskrbel Ivo Svetina, nastopajo pa Daša Doberšek, Jana Zupančič, Uroš Fürst in Jernej Gašperin. Spremljajoči predavanji: Peter Kolšek bo 9. maja spregovoril o Cankarju in ženskah, dr. Svetlana Slapšak pa 11. maja o Cankarju in erotiki.

Vlasta Zorko: retrospektiva, Umetnostna galerija Maribor, Maribor

Vlasta Zorko (letnik 1934) je eno najvidnejših imen slovenskega kiparstva. Je ena prvih profesionalno izobraženih kipark pri nas in prva, ki se ji je v obdobju po drugi svetovni vojni uspelo tudi uveljaviti na področju kiparstva. Svoje ustvarjanje, ki obsega več kot 50 postavitev v javnem prostoru (od tega 35 v Mariboru), vsaj 110 portretov ter prek 1000 figurin, je posvetila enemu motivu: človeški figuri. Zdaj pa je priznana umetnica dočakala tudi svojo prvo veliko retrospektivno razstavo, nedavno so jo odprli v Umetnostni galeriji Maribor, kjer je na ogled več kot sto njenih malih skulptur, pa tudi reprodukcije večjih plastik, ki so nepogrešljiv del likovne podobe Maribora.

Multifunkcijski pop

Cankarjev dom ne slovi kot prizorišče pop koncertov. Toda prejšnjo sredo, ko je tam nastopila ena najbolj priljubljenih francoskih glasbenic zadnjega desetletja, je bila največja, Gallusova dvorana polna skoraj do zadnjega kotička. No, Camille ni navadna pop zvezdnica. Tudi njen nastop, za katerega ji je francosko ministrstvo za kulturo letos podelilo nagrado v kategoriji najboljših glasbenih šovov, turnej oziroma koncertov, je vse prej kot klasičen pop koncert. Je deloma koreografirana, deloma spontana, predvsem pa izvrstno izpeljana koncertna, plesna in gledališka predstava hkrati, ob kateri gledalec in poslušalec dobi vtis, kot da bi bila izrezana iz filma 8 žensk Françoisa Ozona. Tudi zato, ker Camille v eni osebi uteleša najočitnejše atribute protagonistk filma. Je lepa, silovita, inteligentna, čutna, nevarna, igriva in otroško razposajena.

КУКЛА & BAZEL,Koncertna dvorana Rog, Ljubljana

Po prvomajskem kresovanju bosta v Rogu nastopila slovanska »gangsta pop geisho« КУКЛА (Kukla) in pop duo iz Prage BAZEL. Za prvim projektom se skriva Katarina Rešek, filmska in glasbena ustvarjalka (med drugim tudi avtorica videospotov zasedbe Matter), ki je na glasbeno sceno vstopila s skupino Napravi mi dete.

Nils Frahm, Kino Šiška, Ljubljana

Prvič po treh letih bo berlinski mojster sodobne klavirske glasbe Nils Frahm spet sam stopil na svetovne odre, ena od prvih postojank njegove nove turneje pa bo Ljubljana. S spajanjem stoletja starega inštrumenta in modernih elektronskih smernic navdušuje tako ljubitelje klasike kot tudi klubske fanatike. Zgolj njegova samostojna diskografija šteje več kot deset izdaj, sodeloval pa je tudi z glasbeniki, kot so Woodkid, Òlafur Arnalds, DJ Koze, Anne Müller in Machinefabriek. Leta 2015 je Frahm celo ustanovil mednarodni praznik klavirske glasbe Piano Day, ki ga zdaj že tradicionalno obeležujejo tudi v Kinu Šiška.

Drago Ivanuša: Orlando, po motivih istoimenskega romana Virginie Woolf, MGL

Knjigo, po kateri je nastal libreto za novi mjuzikel v Mestnem gledališču ljubljanskem, je že avtorica (Virginia Woolf) označila za »biografsko«. Roman je med drugim tudi političen, njegova tematika pa je sprožila številne teoretične študije, a še najbolj točna je verjetno definicija Nigela Nicolsona, ki pravi, da je Orlando »najdaljše in najbolj očarljivo ljubezensko pismo v zgodovini literature«. No, zdaj je tudi mjuzikel, v katerem je za glasbo poskrbel Drago Ivanuša, režijo pa je prevzela kar direktorica gledališča Barbara Hieng Samobor. V njem igrajo Matic Lukšič, Iva Krajnc Bagola, Nataša Tič Ralijan, Lado Bizovičar, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar in drugi. Zgodba se začne v renesančni Angliji, ustavi pa se tristo let kasneje. Orlando je ves čas z nami, doživlja najrazličnejše spremembe, a postara se le za kakšnih dvajset let. Na poti med stoletji se sreča s številnimi pomembnimi predstavniki različnih obdobij, med drugim tudi z Elizabeto I. in kraljico Viktorijo.