Želim si ..., SNG Drama, Ljubljana

Na velikem odru ljubljanske Drame bodo uprizorili predstavo Želim si ..., nastalo na podlagi dramskih prizorov in besedil, ki so jih na natečaj Najst poslali pisci, stari od deset do petnajst let. Kolaž dramskih prizorov povezuje zgodbe različnih avtorjev in na tej osnovi ustvarja novo fragmentarno pripoved o štirih najstnikih, prijateljih iz plesne šole, ki imajo vsak svoje želje in potrebe. Sledimo njihovemu intimnemu doživljanju sveta, a, kljub različnosti in mnogovrstnosti problemov imajo vsi skupno željo – željo po skupnosti.

Joey Skaggs, več lokacij, Ljubljana

Joey Skaggs, oče medijskih potegavščin, strah in trepet malomarnih novinarjev ter prvovrsten umetnik kritike, prihaja v Ljubljano. V sklopu dvodnevnega dogodka se bodo zvrstili predavanje umetnika, delavnica in slovenska premiera njegovega dokumentarca. 9. maja ob 10.30 mu lahko prisluhnete na Fakulteti za družbene vede. Ta izkušnja bo morebiti globoko spremenila vaš odnos do množičnih medijev. 10. maja od 11. do 18. ure bodo v Kinu Šiška udeleženci delavnice skupaj s Skaggsom zasnovali načrt za družbeno akcijo z manipuliranjem medijev. Prav tam ob 20. uri sledi ogled dokumentarca o tem možu, ki je v petdesetih letih svojega delovanja medijsko potegavščino spremenil v umetniško obliko – Umetnost potegavščine (Art of the Prank).

Klub Pritličje postaja uveljavljeno koncertno prizorišče

Leto in pol po odprtju klub Pritličje postaja eno zanimivejših ljubljanskih koncertnih prizorišč. Da se je uveljavil predvsem skozi prizmo nastopov domačih glasbenikov, je bilo jasno že lani, ko so ti s koncerti na prostem ob večerih polnili Mestni trg. In to se je s koncertom domače zasedbe Liamere spet potrdilo prejšnji četrtek. Nastopila je v notranjem prostoru kluba, ta pa je bil kar pretesen za vse, ki so želeli preveriti, kako je v živo slišati domači sodobnejši elektronski downtempo. Dan pozneje je obiskovalce, v za zdaj najbolj standardnem pritličnem formatu, s celovečernim izborom plesne glasbe razvajal domači producent in didžej Levanael. Minuli ponedeljek pa smo z nastopoma Exoterrisma in Gao Jiafenga na svoj račun prišli še privrženci zvedavejših muzik.

Podobe pozabe, galerija Vodnikove hiše, Ljubljana

Dokumentarni projekt Podobe pozabe – osebne zgodovine mesta Ljubljane je avdiovizualna zbirka spominov na čas druge svetovne vojne in obdobje sprememb po njej, ki jih ob gledanju družinskih fotografij obujajo prebivalci mesta. Nastal je v sodelovanju projekta Moje ulice, ki že leta beleži spomine Ljubljančanov in Ljubljančank, z režiserko Anjo Medved, ki vodi sorodne spominodajalske akcije na Goriškem. Spominjajo se Aleksander Bassin, Marija Magdalena Boc, Mirjana Borčič, Uroš Jenko, Eva Pirkmajer, Breda Poznič Šetina, Tomaž Potza in Božo Štajer. Ob dokumentarni videoinstalaciji bodo premierno predstavili tudi spletno stran Preteklik.si – spominski album mesta Ljubljane, kjer zbirajo spomine za bodoče generacije. Do 29. maja.

Masayoshi Fujita, Kino Šiška, Ljubljana

Po Lubomyru Melnyku (ta se letos vrača na Jazz festival) in Nonkeen bo maja v Kinu Šiška nastopil še en varovanec založbe Erased Tapes Records – Masayoshi Fujita. Japonski vibrafonist, ki ustvarja globoke zvočne krajine, se je najprej izobraževal za bobnarja, šele zatem se je poglobljeno lotil vibrafona, ki ga je sam izdelal in s katerim snuje lastne kompozicije. Pri tem se ne drži tradicionalnih stilov igranja na vibrafon, ki temeljijo na teoriji kompozicije, temveč znotraj njega išče svoj lastni zvok in razvija nove možnosti igranja nanj.

Strmo sedlo, letališče v Celovcu, Celovec

Umetniški kolektiv KUD Ljud znova pripravlja prav poseben dogodek. Začel se bo na celovškem letališču, ta site-specific projekt pa bo z avtobusno progo Alpe-Adria povezal koroško in slovensko prestolnico. Upočasnjena avtobusna proga je speljana čez zgodovinsko obremenjeni Ljubelj in bo postala prizorišče potujočega gledališča. Na dvanajsturni akciji bodo zapuščene prostore ob poti polnili z novimi vsebinami — dokumentaristični pristop umetnikov bo tematiziral zapleteno razmerje obeh mest in dežel ter življenjsko situacijo soseske. Posebna vloga bo namenjena potnikom. Za imetnike kart je iz Ljubljane organiziran brezplačen prevoz do Celovca in nazaj. Kontakt: kudljud@gmail.com.

Postpunkovska konfrontacija na kvadrat

Domači trojec Nina Bulatovix in detroitski kvartet Protomartyr, ki ju je ekipa Specialke minuli ponedeljek gostila v metelkovski Gali hali, veže kar nekaj podobnosti. Obe zasedbi sta silno cenjeni pri glasbenih poznavalcih. Obe imata frontmana/vokalista s tisto klasično pojavnostjo rockovskega intelektualca iz delavskega razreda. In obe, upravičeno, najpogosteje postavljajo v kontekst postpunka. Toda rekontekstualizacije tega se ne lotevata skozi danes – največkrat zgolj površno – trendovsko in nostalgično rivajvlanje. Pač pa iz elementov tega vplivnega žanra obe zasedbi oblikujeta povsem samosvoja izraza, z aktualnimi sporočili.

Nonkeen, Kino Šiška, Ljubljana

Nils Frahm se vrača v Ljubljano. Po lanski solo koncertni predstavi izjemni pianist prihaja tokrat v družbi dveh prijateljev iz otroštva, s katerima je obudil elektronski bend Nonkeen. Nils Frahm, Frederic Gmeiner in Sebastian Singwald s kombiniranjem in obdelavo starih posnetkov, trakov, najrazličnejših analognih zvočnih generatorjev ter novih sintetizatorjev, obujajo žlahtni duh krautrocka in ga oplajajo z ritmiko in zvočnostjo sedanjega časa. Nonkeen na turneji spremlja italijanski elektroakustični skladatelj Andrea Belfi, ki bo s svojim solo nastopom na bobnih in elektroniki poskrbel za ustrezen uvod v večer.

Joan Miró, Galerija Muzeja Lendava, Lendava

V Obalnih galerijah so se pred dobim desetletjem posvetili risbam, grafikam in skulpturam Joana Mirója, enega največjih umetnikov vseh časov, zdaj pa so v Lendavi razstavljene njegove grafike. Na lendavskem gradu si je mogoče do 30. septembra ogledati 95 grafičnih listov in 15 plakatov iz zasebne zbirke Richarda H. Mayerja iz Nemčije. Izjemnega katalonskega umetnika je André Breton označil za najbolj nadrealističnega avtorja med vsemi pripadniki gibanja.

Houston, imamo problem!, Kinodvor, Ljubljana

Houston, imamo problem! (Houston, We Have a Problem!) je celovečerni prvenec mladega režiserja Žige Virca. Preteklo soboto je doživel svetovno premiero na priznanem ameriškem filmskem festivalu Tribeca v New Yorku. Intriganten film, ki raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednem več milijard dolarjev, je zbudil veliko zanimanja pa tudi kritičnega razmišljanja gledalcev, ki so se pravilno vprašali, ali je zgodba filma zgodovinsko resnična ali konstrukt le še ene teorije zarote. Kar je bil tudi namen režiserja. 25. aprila se bo v Kinodvoru zgodila slovenska premiera filma, 5. maja pa prihaja v redno distribucijo.

Kraljica romske glasbe

8. april, mednarodni dan Romov, tudi pri nas že tradicionalno ponudi vrsto dogodkov, na katerih osrednjo vlogo dobi romska kultura v vseh pojavnih oblikah. Najprivlačnejša za širše občinstvo je gotovo romska glasba, kar je potrdil tudi pogled na približno tisočglavo množico, ki se je prejšnji petek zbrala pod šotorom ljubljanskega etno kluba Zlati zob. Pravzaprav pričakovano, saj je tam nastopila Esma Redžepova, ki so ji že pred štiridesetimi leti nadeli naslov kraljice romske glasbe. Za nameček pa je pred njo nastopil še Šukar, menda sploh prva domača zasedba, ki je začela preigravati romsko glasbo. Obetal se je torej izvrsten večer za privržence tovrstne glasbe. Vsaj v teoriji.

Eklektično!

15. aprila Jimmy Barka Experience v ljubljanskem klubu Gala hala pripravljajo zabavo ob izidu svoje male plošče Stolen Boats, ki bo izšla pri založbi rx:tx. Menda lahko pričakujemo kolažen material, ki ga tvorijo izseki funka, brejkov, afriških in balkanskih muzik ter celo rocka. Prav tako se v Gala hali 18. aprila obeta fešta z ameriškim postpunk kvartetom Protomartyr, katerih nastop bo uvedla domača zasedba Nina Bulatovix. V Klubu Cankarjevega doma pa bo 19. aprila nastopil Vasko Atanasovski Trio, poleg Atanasovskega še virtuoz na bobnih in tolkalih Marjan Stanič ter izjemen, eklektičen kitarist Dejan Lapanja. Prestavili bodo material s svežega tretjega albuma The Scissors.

Republika Slovenija, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana

Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska sta se družno lotila velikega projekta, ki, kot pravijo, s ponosnim pogledom sega h konstitutivnim državnim dogodkom, ključnimi za narod, ki so nas prebudili kot narodne subjekte in državljane. Tako je nastala predstava Republika Slovenija. V njej upokojeni obveščevalec pripoveduje zgodbo o štetju milijonov, nato šesterica pomembnih mož tuhta o Sloveniji, ki se spreminja v mafijsko državo, na koncu pa se kleni vojaki lotijo klenega vohuna. »Predstava« traja petindvajset let in je narejena z našim denarjem. In ves ta čas smo – kot statisti ali glavni igralci – njen del. Vsi sodelujoči pri predstavi so anonimni.

Slovenski dnevi knjige, več lokacij, Ljubljana

Osrednji del Slovenskih dni knjige, ki bodo letos med 18. in 23. aprilom potekali na številnih lokacijah po vsej Sloveniji, se bo odvil v Ljubljani, kjer bodo glavni oder postavili pred mestno hišo. Tam se bodo med drugim predstavili slovenski avtorji s svežimi knjižnimi deli. Med drugim Dino Bauk, Goran Vojnović. Tomislav Vrečar, Urban Vovk, Miha Mazzini in Nataša Sukič. V goste prihajajo tudi tuji literati – hrvaški pisatelj Robert Perišić, priznana srbska sodobna avtorja Svetislav Basara in Jelena Lengold ter Simon Brooks iz Walesa in Daina Tabuna iz Latvije. Konec festivala bo 23. aprila, na svetovni dan knjige, pozno zvečer se bodo sodelujoči z branjem v bunkerju pod Argentinskim parkom poklonili pred kratkim umrlemu pesniku in sociologu Alešu Debeljaku.

Glasbenici, ki vam vzameta sapo

Na to, da tudi v svetu jazza obstaja neenakost med spoloma, je namigovalo že ime dogodka Ženske iz New Yorka. Si predstavljate, da bi v primeru moških ustvarjalcev dogodek naslovili Moški iz tu ali tam? Ja, podnaslov tokratnega dvojnega koncerta na serialki Cankarjevi torki, ki jo že leta pripravlja Cankarjev dom, bi lahko problematizirali z več vidikov, toda bržkone je bil namen organizatorja opozoriti prav na to nesorazmerno zastopanost ženskih ustvarjalk. Izvrstnih jazzovskih glasbenic sicer ni malo. Se pa res največkrat pojavljajo v vlogi solistk ali pa članic zasedb, ki jih vodijo njihovi moški kolegi. No, minuli torek smo se lahko prepričali, da se odlično znajdejo tudi v vlogi šefic bendov.

Od folkovske do jazzovske poezije.

S svežim, šestim albumom Positive Songs For Negative People, na katerem je znova mogoče čutiti ljubezen do angleške folk zapuščine, se v soboto, 9. aprila, v ljubljanski Kino Šiška vrača angleški folk-punkovski poet Frank Turner. V Klubu Cankarjevega doma pa bo v torek, 12. aprila, nastopil izjemen angleški pihalec in skladatelj Trevor Watts ter v družbi tolkalca Cyra Baptista in klaviaturista Veryana Westona tudi v Ljubljani postregel s samosvojimi jazzovskimi melodikami. Rambo Amadeus medtem v ljubljanskem SiTi Teatru napoveduje večer poezije in razmajanega jazza. V četrtek, 14. aprila, bo prebiral in prepeval najobsežnejše tekste svojega impozantnega opusa.

Neli ni več, Lutkovno gledališče Ljubljana, Ljubljana

V Lutkovnem gledališču Ljubljana za štirinajstletnike in starejše gledalce pripravljajo predstavo Neli ni več režiserja Jaše Kocelija. V njej se ukvarjajo s temami odraščanja, funkcioniranja in dela v skupini, egoizma in individualizma, želje po potrditvi, soočanja z umrljivostjo, osamljenosti in poslavljanja. Ker gre za zgodbo o življenju nekega benda, je v uprizoritvi ključna tudi glasba: bend #hešteg izvaja avtorske komade z avtorskimi besedili, glasba pa je po sporočilnosti enakovredna dramskim prizorom.

Zbirka Hommage slikarju Jožetu Tisnikarju, Mestna galerija Piran, Piran

Enemu najbolj prepoznavnih imen slovenskega povojnega modernega slikarstva se bodo poklonili v Piranu. Samouk Jože Tisnikar na svojih slikah niza podobe iz resničnega življenja, njegovega ali pa tistih, ki jih je po službeni dolžnosti pospremil na zadnji poti. Njegove slike prežema tesnobnost, polne so simbolizma. Zbirko dopolnjujejo dela ustvarjalcev sorodne umetniške poetike Mirsada Begića, Zorana Mušiča, Bogdana Borčića, Iva Prančiča in mnogih drugih.

Hipnotični sodobni afrobeat

V času, ko se ob pomoči populistične in ksenofobne politike po stari celini kopiči strah pred vdorom množice prebežnikov, ki so večinoma odrasli v drugačni kulturi in imajo drugačno veroizpoved in barvo kože od večine prebivalcev Evrope, so več kot dobrodošli kulturni projekti, s katerimi lahko spoznavamo umetnike, ki ne prihajajo le iz evropskega ali zahodnega kulturnega sveta.

17. Ortofest, Orto bar, Ljubljana

Tradicionalni mednarodni klubski festival Ortofest bo znova trajal ves april. Na 27 »orto« koncertih bo nastopilo 35 glasbenih skupin, med njimi domači Big Foot Mama, ki bodo z razprodanim koncertom tudi odprli festival, Gušti, Flirrt, Čedahuči, Klemen Klemen, Nesebat in Lynch. Iz Hrvaške prihajajo rokerji Urban & 4 in multižanrski Elemental, iz Bosne pa kultno Zabranjeno pušenje. Gostje bodo tudi številni metalci, denimo švedski vikingi Månegarm in Ereb Altor, pa latvijski Skyforger in japonski Galmet. Pridejo tudi ameriški melodični hardkoraši Dag Nasty.

Moralna reforma, Projektni prostor Aksioma, Ljubljana

Kako je kolektivu Ztohoven uspelo vdreti v češki parlament in med 233 poslancev razposlati 585 SMS-sporočil, ki so vsa pozivala k skrivnostni moralni reformi, lahko izveste v okviru razstave Moralna reforma v projektnem prostoru Aksioma. Isti češki umetniški kolektiv, ki slovi po umetniško utemeljenih potegavščinah, bomo lahko še pobliže spoznali to sredo, 6. aprila, ob 19. uri, skozi film Državljan K (Citizen K) o 12 gverilskih umetnikih, pripadnikih kolektiva, ki so več mesecev živeli z identiteto nekoga drugega. S tem so želeli pozornost usmeriti na vseprisoten nadzor, ki ga v slogu Velikega brata izvajajo oblasti.

Ivan Dvoršak, Moderna galerija, Ljubljana

V Moderni galeriji se odpira pregledna razstava enega najvidnejših slovenskih fotografov druge polovice 20. stoletja in tudi priznanega grafičnega oblikovalca Ivana Dvoršaka. S svojim delom je vidno zaznamoval slovenski in jugoslovanski likovni prostor, njegovo fotografijo 70. let pa lahko postavimo tudi ob bok aktualnim svetovnim tokovom. To pa ni edina sveža razstava vidnega slovenskega fotografa; v ljubljanski galeriji Fotografija je na ogled razstava zgodnjih del Dvoršakovega fotografskega vrstnika Janeza Bogataja, tako lahko preverite, kako se njuna fotografska govorica razlikuje in v čem se ujema.

Dobre vibracije

V soboto je v Ljubljani prvič nastopila mlada belgijska pop zvezdnica Selah Sue. Njen prvenec z naslovom Selah Sue, ki ga je izdala pred štirimi leti, je v kar nekaj evropskih državah postal velik hit, prodali so ga v več kot 700 tisoč izvodih. Dve leti ga je uspešno predstavljala na koncertih po vsem svetu. No, lani je potem objavila drugi album Reason, in prav njegova promocija je bila razlog, da je obiskala tudi ljubljanski Kino Šiška. Tega je na svoje presenečenje zlahka napolnila, pravzaprav celo razprodala.

46. teden slovenske drame, Prešernovo gledališče Kranj, Kranj

Teden slovenske drame se bo tradicionalno začel na svetovni dan gledališča in trajal do 8. aprila. Začel se bo s premiero predstave Butnskala. Legendarno delo Emila Filipčiča in Marka Derganca je na oder postavil režiser Vito Taufer. V tekmovalnem programu pa bodo na ogled predstave: Zastave – Mož – Slepota (Vitomil Zupan) režiserja Mareta Bulca, Hlapci (Ivan Cankar) režiserja Sebastijana Horvata, Jugoslavija, moja dežela (Goran Vojnović) v režiji Ivice Buljana, Medtem ko skoraj rečem še (Simona Semenič) režiserja Primoža Ekarta, Katarina po naročilu avtorjev Katarine Stegnar, Urške Brodar in Jureta Novaka, Učene ženske, avtorski projekt režiserja Jerneja Lorencija, Evropa (Vinko Möderndorfer) režiserke Renate Vidič, Samorastniki (Prežihov Voranc) režiserke Eve Nine Lampič. Dogajanje bodo dopolnili s spremljevalnim programom.

Perspection, Galerija 001, Ljubljana

Priznani ameriški transdisciplinarni umetnik Matthew Biederman se v Ljubljani, v galeriji 001, tokrat predstavlja s projektom Perspection, ki ga ustvarja skupaj s Pierceom Warneckejem, prav tako ameriškim zvočnim in video umetnikom, ki že lep čas živi v Evropi. Njun projekt je nekakšna odzivna avdio-vizualna instalacija, ki s pomočjo uporabe optičnih in zvočnih iluzij preizkuša zaznavne procese gledalca. Poleg tega projekta bosta predstavljeni še dve Biedermanovi samostojni deli: R+G+B in Odštevanje barv.

Zapisi/1. vnos, Umetnostna galerija Maribor, Maribor

V Mariboru je od danes zvečer, na dan, ko izide Mladina, na ogled projekt, ki ga je Jaša s svojimi sodelavci ustvaril na lanskem 56. beneškem bienalu, enem najpomembnejših dogodkov sodobne umetnosti na svetu. V Benetkah je sodeloval s projektom Zaklop/nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja, večplastno prostorsko postavitvijo in performansom »in situ«, ki je potekal vseh 28 tednov bienala. Zdaj v Mariboru sledi predstavitev serije pripravljalnih risb in zapisov, ki jih je umetnik zasnoval kot dnevnik, osrednje plastike Zaklop in slike velikih dimenzij z naslovom Prepričani so, da je vse to za splošno dobro, ki je nastala v sklopu performansa v Benetkah, videti pa bo mogoče tudi fotografsko in dokumentarno gradivo o pripravi in razvoju projekta.

Elektronska glasba za sladokusce

V ponedeljek, 14. marca, na dan števila Pi, se je v ljubljanskem Pritličju zgodila projekcija nove plošče π domačega elektronskega tandema Random Logic. Na prvi pogled je šlo torej za premišljeno zaokrožen dogodek, ki je zaradi igre številk že sam po sebi štrlel iz običajnega kalupa promocij novih albumov. Se je pa ponedeljkove predstavitve pri tistih, ki spremljamo domačo glasbeno dogajanje, prijel tudi malce ciničen, a ne zlonameren priokus. Zakaj? Zato ker je Random Logic ploščo π prvič predstavil s koncertom že konec leta 2013, pozneje pa njen izid že nekajkrat prestavil. No, tokrat je tandem ponudil posebno izdajo v nakladi dvajsetih izvodov, hkrati pa napovedal, da bo album (enkrat) mogoče dobiti tudi v bolj običajnih formatih. Res je torej videti, kot da se prestavljanje datuma izida vleče približno tako kot decimalke števila π ...

Kinotrip, Kinodvor, Ljubljana

V ljubljanskem art kinu Kinodvor se obeta posebno filmsko popotovanje. Prvi mednarodni filmski festival Kinotrip so pripravili mladi za mlade. Filmska avantura se začne v četrtek, 24. marca, ob 19.30 s projekcijo italijanskega filma Pretesna koža, potem pa so mladi filmoljubi za svoje vrstnike od štirinajstega leta dalje izbrali še osem žanrsko različnih filmov, ki prav tako vsi govorijo o mladih. Na ogled bodo animirani in dokumentarni film, grozljivka, filmska klasika in poslastica svetovne kinematografije. Projekcijam bodo sledili pogovori in druženje z gosti.

Mimogrede z Nez Pez, Ulična galerija Tam Tam, Ljubljana

V Ulični galeriji na Vegovi ulici v Ljubljani, le streljaj od Kongresnega trga, bo svoj vizualni svet mimoidočim predstavila večmedijska umetnica mlajše generacije Neža Jurman, ki ustvarja pod umetniškim imenom Nez Pez. Zanimajo jo različni mediji in zvrsti umetnosti, zato se materiali in pristopi, ki jih uporablja, spreminjajo z vsakim projektom. Ustvarja na področju kiparstva, instalacij, zvočne in video umetnosti, risbe, grafike, ilustracije, ulične umetnosti in scenografije. Tokrat se bo predstavila na treh uličnih panojih, ki bodo na ogled do 18. aprila.

Tako je govoril Zaratustra, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

V izjemnem prostoru Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki si lahko ogledate gledališko predstavo Tako je govoril Zaratustra režiserja Matjaža Bergerja. Uprizoritev izhaja iz filozofske pesnitve Friedricha Nietzscheja in njegove ideje o nadčloveku, ki se mora preobraziti, za sabo pustiti obstoječe vrednote in zgraditi nove. Berger Nietzscheja interpretira kot radikalnega in izvirnega misleca sveta in človeka, usmerjenega v prihodnost. Gre za kolektivno delo, v katerem je za glasbo poskrbela skupina Laibach, na odru pa bomo videli tudi njihovega frontmana Milana Frasa, in sicer ob igralcih Pavletu Ravnohribu, Jani Menger, Josephu Nzobandori, Ani Pandur Predin, Janezu Hočevarju, Barbari Ribnikar in Lani Voljč ter skakalcu ob palici Juretu Rovanu. Kostumi so delo Metoda Črešnarja in Petra Movrina.