Pozicija v (o)risu, DobraVaga

Ob četrti obletnici galerije DobraVaga je 15 v Sloveniji delujočih umetnic in umetnikov orisalo in v tehniki riso print zabeležilo eno ali več izhodišč, povezanih z izrazom pozicija. Besedo »pozicija« so izbrali za vsebinsko izhodišče v času začetnih ukrepov in spremenjenih okoliščin ob pandemiji novega koronavirusa, ki na novo oblikujejo naša stališča. V sedanjih razmerah smo začeli več zahajati v naravo, kolesariti na protestih, razmišljati o lastni potrošnji za določene dobrine, doživeli smo izpraznjena središča mest, se družili še bolj kot prej na družabnih omrežjih in videoklicih, morda doživeli osamljenost, spoznali potrebo po dotiku, delali v novih okoliščinah ali ostali brez projektov, razmišljali o alternativnih oblikah kulturnih dogodkov in jih razvijali. Razstava uprizarja nove razmere, ki nam ponujajo drugo perspektivo in izhodišča za prihodnost ter nas ženejo k odkrivanju alternativ. Izraz »pozicija« pa se pomensko obenem lahko naslanja tudi na sestavo vizualnega dela, na pozicije in likovno strukturo podob, kompozicijo in razporeditev elementov, ki tvorijo zgodbo/vsebino. Umetniki in umetnice: Jure Brglez, Tjaša Cizej, Jaka Juhant, Simon Kocjančič, Tatjana Kotnik, Gašper Kunšič, Lo Milo, Sai Pan, Iza Pavlina, Tereza Prepadnik, Lucija Rosc, Žiga Roš, Helena Tahir, Jaka Vatovec in Tadej Vaukman.

Praznik glasbe

Enaindvajsetega junija, na prvi poletni dan, praznuje glasba. Iniciativi Fête de la Musique se letos pridružujejo novi akterji, tako da se bo igralo, pelo in plesalo v kar devetih slovenskih mestih: Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Kranju, Ptuju, Murski Soboti, Železnikih in Piranu z okolico. Prisluhnili boste lahko številnim glasbenim žanrom, od klasične in zborovske glasbe prek rocka, popa, kantavtorstva in jazza vse do hiphopa in urbane elektronske glasbe.

Zsuzsa Rózsavölgyi: 1.7, Plesni teater Ljubljana

V Plesnem teatru Ljubljana bo v okviru Festivala plesnih perspektiv (U)krep 2020: Nova realnost na ogled solo plesna predstava Zsuzse Rózsavölgyi z naslovom 1.7, ki z igrivim humorjem ter z videovložki o različnih družbenih vidikih ženskega telesa in ženske vloge raziskuje vpliv družbe na žensko naravo prek oglasov, zmanipuliranih medijev in tradicije. S predstavitvijo vlog sodobne ženske nas pripelje do temeljnega vprašanja: Ali bomo svoje biološke zmožnosti ponudili v korist družbe in izboljšali trenutno stopnjo rodnosti v Evropi ali pa bomo pustili, da prihodnost Evrope reši priseljevanje?

Razstavi v Novi Gorici in Piranu

V Mestni galeriji Nova Gorica bodo ob 19. uri odprli razstavo Uršule Berlot z naslovom Telesni razlom/Bodyfraction. Umetnica že od svojih ustvarjalnih začetkov združuje zanimanje za likovno in ontološko prosojnost z raziskovanjem meja med organskim in anorganskim, vidnim in zakritim. Že več kot pol desetletja tematizira človeško telo, njegov skriti del, ki so ga vizualizirale sodobne tehnologije. V Mestni galeriji Piran pa bodo uro kasneje, ob 20. uri, odprli razstavo Erika Lovka z naslovom Mož in sonce. Lovko sodi med tiste primorske umetnike, ki prepričljivo predstavljajo mediteranski pol slovenske umetnosti. S svojim širokim ustvarjalnim opusom je opazno zaznamoval tokove sodobne umetnosti v domačem in tudi mednarodnem prostoru.

Jure Kastelic: It’s Okay, Until It’s Not, Ravnikar Gallery Space

It’s Okay, Until It’s Not je razstava v dveh delih, zrcalno preslikana iz realnega v digitalni prostor ali obratno. Govori o dvojnosti položaja slikarja Jureta Kastelica, ki živi in ustvarja v Londonu, njegova dela, ki so krasila marsikatero zasebno in javno zbirko po svetu, pa so bila objavljena tudi v medijih, kot so Le Monde, The Guardian in Fast Company. Aktualna razstava je razdeljena v dva dela. Future memories je serija 33 slik manjšega formata na papirju, ki so na ogled v galeriji; slednje beležijo trenutke idilične zasanjanosti, druženja s prijatelji in dekletom, neskončno sončnih počitnic. Štiri slike večjega formata na platnu pa so postavljene v spletno simulacijo. Kasteličevo delo je zmes katastrofičnega, melanholičnega in zabavnega.

Tito in tisk, od ikone do kulta

Ob 40. obletnici smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita bo virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem tiska pripravila razstavo Tito in tisk, od ikone do kulta, po kateri se boste lahko sprehodili prek vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Razstavo bodo odprli 9. maja ob 20. uri. Njen kustos Ali Žerdin, sicer urednik Delove Sobotne priloge, je iz zbirke starih časopisov izbral tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu - Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti. Najprej so na ogled izvodi časopisov, ki so bili natisnjeni med Pekingom in New Yorkom, vse od leta 1944 do maja 1980.

Vsi (filmi) doma

Akcija Vsi (filmi) doma se z izborom brezplačnih slovenskih filmov na spletu nadaljuje tudi ta teden. Ogledate si jih lahko na tej povezavi. Tam bodo na voljo do nedelje, 26. aprila, potem pa bo na voljo že nov sveženj stvaritev domačih avtorjev. Osvežitve lahko spremljate tudi na strani Baze slovenskih filmov na Facebooku na povezavi www.facebook.com/BazaSlovenskihFilmov.

Vsi (filmi) doma

Akcija Vsi (filmi) doma se z izborom brezplačnih slovenskih filmov na spletu nadaljuje tudi ta teden. Ogledate si jih lahko na povezavi bsf.si/sl/novice/vsi-filmi-doma/. Tam bodo na voljo do nedelje, 19. aprila, potem pa bo že pripravljen nov sveženj stvaritev domačih avtorjev. Osvežitve lahko spremljate tudi na Facebookovi strani Baze slovenskih filmov: www.facebook.com/BazaSlovenskihFilmov.

Vsi (filmi) doma

Tudi številne filmske projekcije so se te dni zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa preselile na splet. Akcija Vsi (filmi) doma tako tudi ta teden nadaljuje z izborom slovenskih filmov na spletu, ki si jih lahko brezplačno ogledate na povezavi https://bsf.si/sl/novice/vsi-filmi-doma/. Tam bodo na voljo do 12. aprila, med drugim pa so tokrat na voljo celovečerni igrani film Šanghaj (2012) scenarista in režiserja Marka Naberšnika, Igram, sem (2018) Miroslava Mandića ter kratki glasbeni dokumentarni film Bend vs Brand (2018) režiserk Simone Jerala in Hanne Szentpeteri.

Freud, Netflix

Na Netflixu si lahko od 23. marca ogledate najnovejšo serijo o Sigmundu Freudu, utemeljitelju psihoanalitične šole v psihologiji, ki uči, da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. Gre za avstrijsko-nemško koprodukcijo, ki si jo lahko predvajate tudi v angleški sinhronizaciji. Prva sezona ponuja osem epizod in se osredotoča na življenje mladega Freuda (igra ga Robert Finster), ki skuša leta 1886 na Dunaju razvozlati različne misterije, družbo pa mu delata medij Fleur Salomé (Ella Rumpf) in policist Alfred Kiss (Georg Friedrich). Scenarij spaja resnične dogodke in jih nadgrajuje z nadnaravnimi vložki, kar so nekateri TV-kritiki presenetljivo označili za poživljajoče.

Woodstock - trije dnevi, ki so zaznamovali generacijo, dokumentarni film

Avgusta 1969 se je pol milijona ljudi najrazličnejših poklicev z vseh vetrov zbralo pri majhni mlekarski kmetiji na severu države New York. Prišli so poslušat izjemen koncert, ki je na enem odru združil številna največja glasbena imena tistega časa, od Jimija Hendrixa in The Who do Janis Joplin in The Jefferson Airplane. Festival Woodstock je zaznamoval utrip generacije divjih šestdesetih, ki so v ZDA in po svetu sprožila kulturno revolucijo. Dokumentarni film »Woodstock  - trije dnevi, ki so zaznamovali generacijo« (2019) sta režirala Barak Goodman in Jamila Ephron. Film v pripovedih udeležencev predstavi zgodbo o političnem in družbenem preobratu, ki je pripeljal do treh zgodovinskih dni, ter o neverjetnih dogodkih, ki so ideale kontrakulture postavili na preizkušnjo. Več o filmu si lahko pred ogledom preberete na uradni spletni strani www.woodstockdocumentary.com.

TV POZOR: Westworld & V imenu ljudstva

HBO 23/03 ob 20.00

Videnje 20/20: Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija, Galerija Jakopič

»Fotografska skupnost« je pomemben izraz v indonezijskem svetu fotografije – in na tej razstavi bo tudi obiskovalec postal njen del. Skupnost vsakomur ponuja priložnost, da postane vizualni pripovedovalec zgodb, in kar je še pomembneje: zavzet pripovedovalec zgodb.

Domen Don Holc, Drama Kavarna

Domen Don Holc je kitarist skupine Koala Voice, sicer pa tudi samostojni glasbeni ustvarjalec (njegovo glasbo ste lahko zasledili tudi v gledališču in v filmu Unstil/Nemir). Pred kratkim je nastopal tudi s Tomom Hollistonom iz skupine Nomeansno, s prej omenjeno indie zasedbo Koala Voice pa se je pred časom vrnil s turneje po Balkanu, kjer so predstavljali svojo tretjo ploščo Woo Horsie. Med pripravami na nove projekte, med drugim tudi samostojni prvenec, bo v intimnem vzdušju priredil akustični (torej unplugged) koncert v Kavarni Drama.

Paloma, Slovensko mladinsko gledališče

Uprizoritev se bo naslonila na zgodbo o tovarni Paloma - Sladkogorska, v kateri so izdelovali higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Krmarila bo med tremi obdobji v življenju kraja. Sedemdesetimi, ko so bili ljudje polni sanj in upanja ter usmerjeni v boljšo prihodnost. Devetdesetimi, ko se je sistem spremenil in so zaradi uvajanja novih tehnologij začeli izgubljati službe. In današnjim časom, ko diskurza o prihodnosti ni več, blokovska stanovanja samevajo, mladi pa večinoma odhajajo. Intimne zgodbe odpirajo ogromno tem, povezanih s širšimi družbenopolitičnimi vprašanji: Kako so politični projekti gradnje krajev vplivali na življenje ljudi? Kakšna je usoda malega človeka, ki se je znašel znotraj monokulturnega konteksta? Kako s tem shajati danes? Predstavo je režirala Brina Klampfer, v njej pa igrajo Tamara Avguštin, Iztok Jug Drabik, Draga Potočnjak, Romana Šalehar, Stane Tomazin in Dario Varga.

Falling Angels, SNG Maribor Premiera

V Mariboru bo na ogled virtuoznost triptiha v koreografiji Alexandra Ekmana, Edwarda Cluga in Jiřija Kyliána. Gre za tri koreografske stvaritve Falling Angels, Handman in Left Right Left Right, ki so nastale za nizozemsko plesno gledališče. Glasbo zanje pa so prispevali Mikael Karlsson, Milko Lazar in Steve Reich.

Nikola Kekerović: Hardcore teza, Kino Šiška

Tema Hardcore teze izvira iz avtorjevega poznavanja drž hardcore punk glasbe. Umetnik Nikola Kekerović je v razstavo vključil tudi performans, saj je v njej uporabil svoj glas in posnetke z mobilnega telefona. Kekerović (letnik 1991) je diplomiral iz slikarstva na Akademiji umetnosti Univerze v Banjaluki ter je soustanovitelj in član projekta Apartman za popularizacijo sodobne umetnosti v Bosni in Hercegovini (BiH). Leta 2017 je bil sprejet na magistrski program javna umetnost in nove umetniške strategije na Univerzi Bauhaus v Weimarju ter se preselil v Nemčijo. Tam je prejel tudi nagrado Born to be Bauhaus, po končanem študiju pa se je preselil v Berlin, kjer danes živi, ustvarja in razstavlja.

Ustanova: Umfang, Gala hala

Kvir platforma in didžejevski kolektiv Ustanova ter feministično-kvirovski festival Rdeče zore tokrat združujeta moči in v Ljubljani premierno predstavljata ameriško didžejko in glasbenico Umfang, soustanoviteljico kolektiva Discwoman. Umfang je že pred leti opozarjala na neenakosti med spoloma v glasbeni industriji, zato je začela pripravljati dogodke, kjer med nastopajočimi prevladujejo ženske. Tako je nastala znana serija festivalov Technofeminism, ki osvetljuje premalo zastopane talente. Podobna je bila tudi misija kolektiva Discwoman, ustanovljenega leta 2014, v katerem so se članice zavzemale, da umetnice, ki se identificirajo kot ženske, dobijo plačane nastope. Discwoman je tako postal globalna sila za napredek v plesni glasbi, ki sodeluje z več kot 150 izvajalci, navdihuje oblikovanje podobno mislečih kolektivov in spodbuja pogovor o vključevanju in raznolikosti v glasbi.

K4 Roza: Taste of Berlin

Sobotna K4 Roza bo tokrat obarvana berlinsko, za mešalnimi pulti se bodo namreč zvrstili berlinski didžeji Ady Toledano, Touché in aMinus, ki se jim bo pridružil ljubljanski Holomondo, za vizualije pa bo poskrbela VJ 5237. Klubski dogodek bo ponudil preplet dveh plesnih svetov, elektronskega in popastičnega.

Lola Marsh + Meimuna, Kino Šiška

V Šiško se vrača indie pop zasedba Lola Marsh, tokrat bo predstavila novi album, naslednik prvenca Remember Roses. Ustvarjalno jedro skupine tvorita pevka Yael Shoshane Cohen ter multiinštrumentalist Gil Landau, spremljajo pa ju tudi dodatni odrski godci. Tokrat v luči novih singlov Echoes in Only For a Moment. Pred Lolo Marsh bo nastopila Meimuna, glasbenica, na katero so vplivali Bon Iver, José Gonzales in Big Thief, ustvarja pop na stičišču folka in eksperimentale ter spretno krmari med upanjem in melanholijo.

Nemanja Golijanin: Leto prašiča, Ravnikar Gallery Space

Blaginja, sreča in dobre možnosti. To so stvari, ki naj bi nam jih prineslo lansko leto, v kitajskem horoskopu poimenovano »leto prašiča«. Nemanja Golijanin (letnik 1983), eden zanimivejših srbskih umetnikov mlajše generacije, je v seriji del Leto prašiča izhajal iz kulturnega pojava, globoko ukoreninjenega v kolektivno zavest. Prašič je v umetnosti največkrat simbol sreče ali strahu, spet drugič predstavlja slavje, posmeh in nenaklonjenost, umetnik pa ga skozi sodoben kontekst osvetljuje kot posrednika med posameznikom in svetom. Pri tem je sestavil zgodbo, v kateri je prašič sredstvo ter metafora nenasitnosti in pohlepa nove dobe in ki nam ponuja natančen vpogled v realnost obstoja posameznika in družbe. Golijanin pri ustvarjanju izhaja iz interpretacij in analiz osebnega arhiva: fotografij, knjig in igrač, ki skozi oddaljene spomine in pretečene dogodke dobivajo nove pomene in perspektive. V svoje delo pogosto vključuje simbole pop kulture, s humorjem pa problematizira vlogo posameznika in bistvo obstoja.

Zoran Mušič: Obsojeni na upanje – risbe iz Dachaua, Moderna galerija

Dachauske risbe Zorana Mušiča iz leta 1945 so leta 2016 odkrili v arhivih Narodnega združenja italijanskih partizanov, eno pa v Pokrajinskem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Celoto spremljajo odlomki iz pričevanj preživelih iz nacističnih taborišč in tistih, ki so jih osvobajali.

Muzikofilija, Anton Podbevšek Teater

V režiji Ivane Djilas bo uprizorjena predstava Muzikofilija, v kateri nastopajo Aleš Valič, Aljaž Jovanović in Boštjan Gombač, nastala pa je v sodelovanju Anton Podbevšek Teatra in Cankarjevega doma. Predstava sloni na delu Oliverja Sacksa (1933– 2015), kliničnega nevrologa in univerzitetnega profesorja, ki je zaslovel že s svojo prvo knjigo Prebujanja (1973). Ta govori o preživelih po pandemiji spalne bolezni, o njej pa so slabih dvajset let po izidu knjige posneli tudi film z Robinom Williamsom in Robertom de Nirom v glavnih vlogah. Odgovoru na vprašanje o smislu človekovega bivanja se je Sacks najbolj približal v zgodbah o možganih in glasbi (Muzikofilija 2007), ki jih je zbiral vse od šestdesetih let. Zgodbe o terapevtski moči glasbe namreč kažejo, da je glasba močnejša, kot si sploh lahko predstavljamo, in da igra ključno vlogo pri razumevanju človeka, njegovih možganov in njegove zavesti.

Kliči M za Macbetha, Slovensko mladinsko gledališče (SMG)

V režiji Matjaža Pograjca je nastala predstava Kliči M za Macbetha, v kateri so uporabili sonete Williama Shakespeara v prevodu Janeza Menarta in Srečka Fišerja. V uprizoritvi igrajo Jurij Drevenšek, Klara Kastelec, Blaž Šef, Matija Vastl, Željko Hrs, Matej Recer, Ivan Peternelj, Janja Majzelj in Daša Doberšek. »Kdor lomi kosti, lomi tudi svoje srce, in ni je močnejše osti, kot so petje, glasba in nekaj na noter obrnjenih razbitih verzov velikega barda. Pa že zatuliš v luno, medtem ko sediš v temačnem baru, kjer ti delajo družbo samo miza, nekaj stolov, crkujoča sveča, kozarec rdečega vina in devet igralcev, ki pripovedujejo zgodbo o Macbethu in njegovi hudičevki,« so zgodbo poetično opisali gledališčniki.

Rebeka Lukošus: Počasi, DobraVaga

Rebeka Lukošus se predstavlja s striparskim zinom Počasi. Ilustracije s svojimi živimi barvami na prvi vtis delujejo vedro in razgibano, zgodba, ki nam jo pripovedujejo, pa je v resnici kratka in umirjena. Gibi so minimalni, dejanja malenkostna, celoten potek dogodkov počasen. V stripovskih sekvencah se zgodi komaj kaj, skoraj nič. Umetnica se je rodila leta 1995 v Latviji, kjer je tudi diplomirala iz vizualne umetnosti. Za seboj ima več razstav v Evropi, ilustrirala pa je tudi za številne literarne in otroške revije ter prozo.

Nina Dragičević: Ljubav reče greva, Stara mestna elektrarna

Ljubav reče greva je pesniška knjiga Nine Dragičević, ki jo poznamo tudi kot prozaistko, esejistko, skladateljico in sociologinjo; kot ustvarjalko, ki deluje na več področjih umetniškega in teoretskega izražanja. Zvočna interpretacija Žige Jenka ter glasovna interpretacija Anje Novak in same avtorice bo predstavila sintezo umetnostnih in mišljenjskih zvrsti, od lirskih utopitev v ljubezen pa do natančnih analiz sodobnih družbenih patologij. Nina Dragičević je avtorica štirih drugih knjig: romana Kdo ima druge skrbi (2014) in dveh esejističnih monografij, Slavne neznane (2016) in Med njima je glasba (2017). Njena besedila so bila prevedena v angleški, nemški, češki in španski jezik. Je sourednica literarne revije Idiot ter avtorica več elektroakustičnih kompozicij in zvočnih instalacij. Leta 2016 je izšel njen album Parallelax, leta 2019 pa album z elektroakustično opereto Gospa, tega v realnosti ni.

»Zakaj se bojim drugačnega?«, Gledališče Glej

Šest mladih išče svojo identiteto. »Kdo sem, kam grem in od kod prihajam? Pripadam prostoru, v katerem živim, ali tistemu, iz katerega izhajam? Sprašujem se, zakaj izločam, zakaj odrivam, zakaj se bojim drugačnega. Skozi svoje izkušnje in izkušnje številnih drugih poskušam najti svojo pripadnost. Poskušam najti svoj dom.« Režiserka mednarodne predstave je Tijana Zinajić, performerji pa so Tina Malenšek, Rebeka Štokelj Hlede, Jule Viebrock, Mariana De Freitas Mothe, Quentin de Brito in Tendayi Mutongerwa.

Celovečerec: Levanael & Dacho, Pritličje

Levanael in Dacho iz tria Matter bosta tokrat Tunjo pustila doma in v ljubljanskem Pritličju postregla z DJ-setom ter vrtela disco, tehno in house. Ker gre za sklop Celovečerec, bodo plesni ritmi odmevali pozno v noč, vse tja do tretje ure zjutraj.

Nika Kupyrova & Ekaterina Shapiro-Obermair: Otherworldly Ravnikar Gallery Space

Razstava umetnic Nike Kupyrove in Ekaterine Shapiro-Obermair z naslovom Otherworldly ustvarja videz sveta, ki je domala identičen z našim, a z neko minimalno nenavadno, težko določljivo razliko. Ekaterina Shapiro-Obermair (Moskva, Rusija, 1980) je študirala slikarstvo in kiparstvo na akademiji za likovno umetnost na Dunaju in v Nürnbergu (1999–2009). Od leta 2004 živi in dela na Dunaju. Trenutno je doktorska študentka na akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Prejela je več nagrad, med drugim štipendijo newyorške fundacije Pollock-Krasner (2014). Svoja dela je razstavljala v galerijah, muzejih in ustanovah v mednarodnem okolju. Nika Kupyrova (Kijev, Ukrajina, 1985) je odraščala v Pragi, študirala na akademiji za umetnost v Edinburgu, islandski univerzi za umetnost in univerzi za uporabno umetnost na Dunaju, kjer prav tako trenutno domuje. Njena dela so bila med drugim predstavljena na mednarodnem moskovskem bienalu mladih umetnikov in na referenčnih razstavah po svetu.

AntiValentinovo, Cvetličarna

Dvodnevni koncertni dogodek AntiValentinovo bo spojil punk, funk, rock in nostalgijo. Prvi večer bodo v Cvetličarni nastopili Infected, Elevators, Peter Paradox (na sliki), Vatra in Let 3, drugi večer pa bodo oder zasedli TMS Crew, Paraf in Niet. Prva različica festivala AntiValentinovo je nastala v Zagrebu na pobudo Let 3, ko so leta 2016 napovedali veliki koncert v Domu sportova. Dogodek je požel velik uspeh, zato so koncept proti komercializaciji ljubezni nadaljevali tudi kasneje. V preteklosti so tako oder AntiValentinovega, ki so ga lani prvič organizirali tudi v Ljubljani, krasili že Psihomodo Pop, Vojvo V, Edo Maajka, Elemental, Rambo Amadeus, Klemen Klemen in drugi.