Butec na večerji

Francis Veber, francoski hitmaker, je leta 1998 posnel Večerjo butcev, komedijo o ošabnih, objestnih, snobovskih japijih, ki se gredo skrajno dekadentno »družabno« igro: eden izmed njih najde »idiota«, malega, povprečnega, nič hudega slutečega človeka, ki ga pripelje na večerjo, kjer ga potem vsi ponižujejo in vozijo žejnega čez vodo, ne da bi sam to opazil.

Mož, ki je premagal Amazonko

»Ime mi je Martin Strel in naredil bom to, česar ni naredil še nihče - preplaval bom Amazonko.« Drugi v Amazonko skočijo in umrejo - Strel v njej odigra samega sebe, svojo življenjsko vlogo. Instrumental Duelling Banjos, ki ga slišimo na začetku in ki je nekoč krasil Odrešitev, ne najavi le igranja z življenjem, ampak igranje z možgani.

Charlie St. Cloud

Charlie St. Cloud je h'woodska ideja globokega filma. Kar pomeni, da za svojo globino ni dovolj pameten. Charlie St. Cloud - de facto tragična verzija komedije Še enkrat 17, v kateri je Matthew Perry »čudežno« mutiral v sedemnajstletnega Zaca Efrona - je prepojen s tesnobo in bolečino iz druge roke, morbidnostjo in žalovanjem iz tretje roke, diskontnim občutkom krivde in faux-dizajnersko resnobnostjo,...

Ljubezen na daljavo

Kaj učijo h'woodske romantične komedije? Da je ljubezen razredna kategorija - da je torej razredno pogojena. Se romantične komedije dogajajo v proletarskem okolju? Ne. Proletarci si ljubezni ne morejo privoščiti. Časa, ki ga jemljejo romantična trpljenja, igračkanja, zapeljevanja, taktiziranja, intrigiranja, mučeništva, izsiljevanja, žalovanja, iskanja, lovljenja, samoiskanja in druge obvezne postaje romantičnih...

Mačeta

Unikatnost Mačete - lucidne, cinefilske, vsevedne in vsevidne impersonacije starih B filmov, aktivističnega Tex-Mexa, poganjka onega »lažnega« napovednika iz eposa Grindhouse - ni le v tem, da poveže narkokartelsko nasilje v Mehiki in protiimigrantsko represijo v Ameriki, ampak tudi v tem, da ustvari svet, v katerem so vsi belci negativci - jasno, latinosi so good guys. In to vsi.

Kapitalizem - ljubezenska zgodba

Michael Moore tokrat na križ pribije vse, ki so kompromitirali kapitalizem in svet zapeljali v krizo: Wall Street, firmo Goldman Sachs, New York Stock Exchange, Detroit, deregulacijo, finančne instrumente, bail-oute, pohlepne bogataše, korporativne roparje, lobiste in skorumpirane politike, ki so v postelji s kapitalom. Svojo zabavno in poskočno, mestoma lucidno, po potrebi patetično in vseskozi populistično...

Skrivnost iz Kellsa

V času, ko vladajo digitalne 3D animacije, je lepo videti ročno delo, analogno 2D risanko, še toliko bolj, če je bila nominirana za Oskarja, če izgleda kot listanje po čudovito ilustrirani etno pravljici in če orožja ne vidi v orožju, ampak v knjigi, ki jo skušajo junaki, grimmovski ujetniki srednjeveškega irskega samostana, dokončati, preden na vrata potrkajo barbarski Vikingi.

Karate Kid

Karate Kid je bil Rocky za otroke - otroška verzija Rockyja. Toda ne spreglejte usodne razlike: Rocky, posnet leta 1976, je napovedal osemdeseta in Ronalda Reagana - Karate Kid, posnet leta 1984, je bil idealni otrok osemdesetih in Ronalda Reagana. Reagan je napel hladno vojno, rožljal z militantno, agresivno retoriko, napovedoval vesoljski protiraketni ščit, imenovan »Star Wars«, Sovjetsko zvezo pa...

Morilec v meni

Lou Ford (Casey Affleck) je šerifov pomočnik, ki ne nosi pištole - v Central Cityju, teksaškem naftnem mestu, tipičnem ameriškem boomtownu, namreč ni kriminala. Edini, ki ubija, je prav Ford. Sem povedal preveč? Ne, to, da je gentlemanski Ford morilec, je tako samoumevno in tako splošno znano kot to, da Razkolnikov v Zločinu in kazni ubije ono starko.

Polkovnik Redl

Mačke in psi - Maščevanje gospe Muce 3D

Mika me, da bi se vprašal: zakaj obstajajo mačke, če pa ne verjamejo, da jih je ustvaril Bog? Mika me tudi, da bi se vprašal: zakaj mačke igrajo v filmih, če pa jih same ne snemajo? To se mi ne zdi pošteno, toda na tej točki mačke malce potegnejo na Slovence, ki so igrali v filmih (hrvaških!), še preden so sami posneli kak film, tako da vprašanje jemljem nazaj.

Mati in hči

Šele ko nekaj prepoznaš kot nujno, lahko to potem svobodno izbereš - na tej logiki temeljijo mozaični filmi a la Babilon, Magnolija in Usodna nesreča (oh, in Valentinovo), ki vedno pridejo s paketom sporočil (vsi smo otroci univerzalnih vrednot in humanizma, nihče ni glavni, vsi smo glavni, nihče ni otok ipd.) in v katerih Usoda poveže like, ki se prej niso poznali (niti srečali), toda poveže jih tako mistično, da...

Carja Mikonosa

Avstralija je odkrila Ameriko! Hočem reči - Avstralija je odkrila Hollywood! V resnici hočem reči: tudi Avstralija se je vključila v logiko in industrijo nadaljevanj, pa četudi - vsaj pri Carjih Mikonosa - z zamudo. Kot da jim ni prej potegnilo. Kot da jim je šele zdaj kapnilo: če posnameš hit, potem moraš takoj posneti nadaljevanje. Avstralska komedija Carja Mikonosa je namreč nadaljevanje avstralske komedije The...

Hrana d.d.

V šokantnem, ekspozejskem, aktivističnem dokumentarcu Hrana d.d. slišimo: »Industrija noče, da bi vedeli, kaj jemo - če bi vedeli, ne bi več hoteli jesti.« V povprečnem ameriškem supermarketu je 47.000 različnih produktov, kar pomeni, da imajo ljudje veliko izbiro, toda v resnici izbire sploh nimajo - izbirajo lahko le med produkti, za katere ne vedo, kako so nastali.

Louise-Michel

Film Louise-Michel je posvečen Louise Michel (1830-1905), sloviti francoski - preganjani, zapirani, izganjani - anarhistki in revolucionarki, »rdeči devici«, junakinji Pariške komune, ki se je sama javila, da bi likvidirala Thiersa, grobarja Pariške komune, menda pa je načrtovala tudi atentat na Napoleona III, toda Louise (Yolande Moreau) in Michel (Bouli Lanners), junaka filma Louise-Michel, sta...

Marmaduke

Lani je bil pes leta Marley - letos je to Marmaduke. Razlika? Marley je bil resnični pes - Marmaduke je stripovski lik. Pes, ki je igral Marleyja, je bil pravi pes - Marmaduke je digitalni pes (napis »med snemanjem tega filma ni bila poškodovana nobena žival« bi bil tu čisti pleonazem). Marley ni govoril - Marmaduke govori. Celo direktno na nas se naslavlja (čakajte, da vidite psa, ki govori 6 jezikov).

Ulični ples 3D

Med 3D filmi je vse večja gneča. Med plesnimi filmi tudi. Oh, in med plesnimi 3D filmi prav tako: Ulični ples 3 D je odplesal svoje sanje in prehitel film Odpleši svoje sanje 3D. Kar vas utegne malce zmesti: Ulični ples 3D namreč izgleda kot nadaljevanje filma Odpleši svoje sanje, le da v njem ne plešejo ameriški delinkventi, ampak Flawless, Diversity in George Sampson, odkritja TV šova Britanija ima talent.

Princ Broadwaya

Princ Broadwaya je preprost in surov, neposreden in izrazno minimalističen, gverilski in redkobeseden, toda ne izgleda tako, kot da je padel s tovornjaka (ali pa iz kontejnerja), pa četudi glavni junak, ganski imigrant Lucky (Prince Adu), prodaja prav robo, ki je padla s tovornjaka - čevlje, srajce, torbice in druge dizajnerske fejke.

Plačanci

Se še spomnite trenutka, ko je Sly Stallone - alias Rambo - v drugem Rambu ugotovil: »I'm expendable!« V smislu: Jaz sem pogrešljiv! Jaz sem žrtvovan! Vidite, v Plačancih to svoje spoznanje raztegne v biznis. Ne, akcijskih misij - osvobajanj zatiranih ljudstev, razširjanj demokracije po Tretjem svetu ipd. - ne opravlja več za čast in kongresne medalje, ki mu v prvem Rambu niso jamčile niti povsem...

Salt

Nelson DeMille - vietnamski veteran, ki se je prelevil v bestselerskega avtorja špijonsko-akcijsko-političnih trilerjev a la By the Rivers of Babylon, Cathedral, Word of Honor in Generalova hči - je leta 1988, ko je bil berlinski zid že na tem, da pade, objavil mamutski roman The Charm School, v katerem Američani odkrijejo, da imajo v Sovjetski zvezi posebno, tajno »šolo«, v kateri Ruse že od malega...

Nasilni policaj

kapsule

Nepremagljiv: Kako je Nelson Mandela Južno Afriko združil v eno nacijo - in to z rugbyjem. Šport in politični šah via Clint Eastwood. Morgan Freeman & Matt Damon. Sedem samurajev: Prebivalci vasi, ki jo stalno terorizirajo banditi, najamejo samuraje, ki potem stkejo dobro osnovo za Sedem Veličastnih in druge predelave. Klasika klasik! Cocaine Cowboys: Če še niste videli tegale unikatnega dokumentarca...

Svet igrač 3

Ko so se Andyjeve igrače - kavboj Woody, Mr. Potato Head, Slinky Dog, T-Rex, Hamm, Bo Peep itd. - prvič pokazale, leta 1995 v Pixarjevem Svetu igrač, so ravno dobile konkurenco, maničnega astronavta Buzza Lightyeara, ki je mislil, da ni igrača, ampak človek, in ki je postal Andyjeva najljubša igrača, tako da je bil utopični kolektiv na tem, da razpade.

A-ekipa

Z vojnami ponavadi rešujejo nacionalno ekonomijo. Američani so v svoje vojne, tako v afganistansko kot iraško, zmetali milijarde dolarjev, prepričani, da bodo vse to dobili nazaj - jasno, z bajnimi obrestmi. Vojne imajo višji donos kot skladi - in seveda, rešujejo nacionalno ekonomijo.

Cesta

Oče (Viggo Mortensen) in Sin (Kodi Smit-McPhee), zalita z mrakom in mrazom, prahom in pepelom, sivi, svinčeni, upadli, sestradani silhueti, stisnjeni k tlom, zbiti med cesto, ki ne pelje nikamor, civilizacijo, ki je ni več, sonce, ki nima več moči, in moraste sanje, ki pa ne pojasnijo, zakaj je življenje na Zemlji umrlo in zakaj so od njene vedute ostali le sfiženi spomeniki dobrim namenom, pred sabo porivata...

Stephen Schachter

Če vam sedejo filmi-v-filmu, filmi o h'woodskem zakulisju in filmi, ki dišijo po retoriki Davida Mameta, in če mislite, da vloge igrajo ljudi, ne pa obratno, potem bo Kupčija za vas dobra kupčija. Ne le da je Kupčijo napisal William H. Macy, Mametov igralski fetiš, ampak v njej - podobno kot v sorodnem, Mametovem, zakulisnem filmu-v-filmu Med državno in glavno - tudi igra napetega, stresnega, avtodestruktivnega...

Hibrid

Pa poglejmo, kaj je novega v tistem delu privatnega sektorja, v katerem ni nikoli kriz, izgub in recesij - poglejmo torej, zakaj farmacevtska industrija živi v večni blaginji. Clive (Adrien Brody) in Elsa (Sarah Polley), genialna, tako rekoč zvezdniška doktorja, specialista za genetiko, DNK, splice in ustvarjanje umetnega življenja, sta prihodnost farmacevtske korporacije, ki jima v samem srcu privatnega sektorja...

Superžur

Judd Apatow, kralj sodobne komedije, producent-režiser-scenarist-guru, se že vidi kot klasika, ali bolje rečeno - samemu sebi se zdi najboljša referenca. Hej, zakaj bi citiral druge, če lahko citira sebe.

Tri

Aleksandar Petrović, eden izmed kraljev jugoslovanskega filma, ki je v šestdesetih letih snemal tako dobre filme kot Truffaut, Godard, Antonioni, Bertolucci, Fellini in Bergman, je snel socrealizmu glavo, partizanščini junfer, konformizmu optimistični elan, partijski statistiki karizmo, malemu človeku večni nasmeh, nasmehu filme, filmom srečo, sreči žensko, ženskam obleko, moškim stahanovski heroizem,...

Zadnji gospodar vetra 3D

Filmi, ki jih podpiše M. Night Shyamalan, se končajo s presenetljivim, vratolomnim, šokantnim, nepričakovanim, gumijastim twistom. V Šestem čutu se na koncu izkaže, da je Bruce Willis v resnici mrtev, v Nezlomljivem se na koncu izkaže, da je Bruce Willis v resnici stripovski superjunak, v Znamenjih se na koncu izkaže, da Bog obstaja, v Dogodku se na koncu izkaže, da je bila v resnici Narava tista, ki je poslala...