• Slo-vidvd-borza

    V paranoidnih, histeričnih, makartističnih petdesetih je bilo vse odvisno le še od tega, kako si koga videl, toda percepcija je bila varljiva - ljudje so nosili maske, katerih trik je bil v tem, da niso ničesar skrivale. Vse aporije ameriške vrtoglavice - in percepcije, ki se ji vrti od pogleda - je najbolje izkusil detektiv Scottie Ferguson, glavni junak Vrtoglavice.

  • Asterix na olimpijskih igrah

    Kaj je skupno kriminalki in športu? Točno, ne trpita čudežnih napojev - ali pa nedovoljenih poživil. Ko je S.S. Van Dine, ameriški pisec kriminalk, leta 1928 formuliral Dvajset pravil za pisanje detektivskih romanov, ni puščal nobenega dvoma: “ Zločin je treba pojasniti s popolnoma naravnimi sredstvi. Z metodami, kakršne so, denimo, nevidna pisava, branje misli, spiritistične seanse, prerokovanje...

  • Poželenje, nevarnost

    Ob filmu Poželenje, nevarnost, kitajsko-ameriško-tajvansko-hongkonški koprodukciji, se vsi sprašujejo: ali moški (Tony Leung) in ženska (Wei Tang) zares fukata? Kar je po svoje ironično: film je posnel Ang Lee, ki je malo prej posnel Goro Brokeback, v kateri kavboja doživita coming out, toda ob tem se ni nihče spraševal, ali Heath Ledger in Jake Gyllenhaal zares fukata. Ni bilo razloga.

  • Vojna Charlieja Wilsona

    Vojna Charlieja Wilsona zveni kot geopolitična popevka o playboyu, ki je zlomil Sovjetsko zvezo. In en "Imperij zla" entuziastično zamenjal z drugim. Ne da bi točno vedel, kaj počne. Charlie (Tom Hanks), divji demokratski kongresnik iz Teksasa, v džakuziju rad poseda z golimi striptizetami, rad potegne kako črtico kokaina, dami, pa naj si je še tako bogata, nikoli ne reče ne. Viskiju tudi ne.

  • Darjeeling Limited

    Trije izgubljeni, odtujeni, disfunkcionalni bratje Whitman, Francis (Owen Wilson), Peter (Adrien Brody) in Jack (Jason Schwartzman), ki se po očetovi smrti niso več videli, se znajdejo na vlaku “Darjeeling Limited”, ki vozi čez radžastanski del Indije. Trip poteka v organizaciji Francisa, najstarejšega, ki skuša brate ponovno povezati in združiti in ki je - zavit v povoje - videti kot mumija,...

  • Slo-vidvd-borza

    Tu imate vse običajne Arnijeve osumljence: genocidno število trupel, rutinski šovinizem in sarkastično repliko, ki jo bo mogoče citirati, high-tech gadgete, ki izgledajo tako, kot da so bili izumljeni za Arnija, eksplozije in bondovski skok za pobeglim padalom, skorumpirane vladne oficiale, nezaupanje v belo raso, tradicionalno etnično partnerico, tokrat Vanesso Williams, in kakopak Arnija kot samoraslega,...

  • Pošastno

    Pošastno se začne kot 20-minutni garažni film o šejkanju digitalne kamere, ki kar kliče po katastrofi. V newyorškem loftu prijatelji prijatelju, ki je na tem, da se odseli na Japonsko, priredijo zabavo, okej, malo orgijo, toda kmalu so vsi ti mladci in mladenke tako polni klišejev, samega sebe in drug drugega, da Japonska pride k njim. Hočem reči - New York postane Japonska, kdo je Godzila, pa ni jasno.

  • Daleč od nje

    Zadnja leta smo videli kopico filmov o kratkoročnem izgubljanju spomina. Recimo Memento. Ali pa Machinista, v katerem Christian Bale ni le kratkoročno izgubljal spomina, ampak je hotel tudi daljnoročno izginiti. Shujšati je skušal do konca, do “okostnjaka”, do travme, zaradi katere je začel izgubljati spomin. No, do te travme pridemo šele na koncu. Machinist je pač puzzle.

  • Estrellita - Pesem za domov

    “ Kje je pa moj mož, ” so prve besede, ki jih izreče Silva Čušin. Njen mož, sloviti violinist Fabiani, je medtem na poti v krematorij. Silva Čušin je igralka, ki vedno komaj čaka, da prižge cigareto. Jasno, smrt moža je lepa priložnost. Marlon Brando je rekel, da je za igralca dobro, če med igranjem svoje roke zaposli - in Čušinova gre za to mantro, zato hoče cigareto prižgati že kar v...

  • Zbegani

    Toby (Michael Pitt), anonimni brezdomec in kronični luzer, poln resentimenta in vonja po deklasiranosti, ki po malem fantazira o tem, da bi postal igralec, sreča Lesa Galantina (Steve Buscemi), newyorškega paparaca, profija z licenco in živim smislom za brezplačne “hladne bifeje”, glorifikatorja glorificiranih. Les je mala riba, toda ravno dovolj velika, da Toby v njem vidi svojo priložnost.

  • Družina Savage

    Da Amerika razpada, umira in odmira, ste lani videli v mnogih šokerjih, trilerjih, vojnih filmih in apokaliptikah, v katerih so Američane žrle, trgale, mesarile in odirale vsemogoče pošasti, ki so bile običajno človeškega izvora - no, včasih so Američane žrli, trgali, mesarili in odirali kar sami Američani. Direktno. Brez alegoričnega spina.

  • Zaklad pozabljenih - Knjiga skrivnosti

    Knjiga skrivnosti je film, v katerem je vsaka beseda skrivnost, toda težko boste našli film, v katerem bi tako prazne toliko pomenile. Nadaljevanje Zaklada pozabljenih izgleda kot nadaljevanje Lova za izgubljenim zakladom, ki ga niso nikoli posneli - z razlogom. Ben Gates (Nicolas Cage), veliki konspirolog in lovec na zaklade, namreč v grozi ugotovi, da nekateri mislijo, da njegov praprapraded ni bil...

  • Slo-vidvd-borza

    “Jekleni general” Patton je bil karizmatičen, kontroverzen in heroičen - in obenem nor in grandomanski. Strahopetnega vojaka klopfe - vojaka, ki v klavnici uživa, pa poljubi. Vloga generala Pattona je bila izvirno namenjena Spencerju Tracyju, ob koncu šestdesetih so jo ponujali Burtu Lancasterju, Robertu Mitchumu, Leeju Marvinu in Rodu Steigerju, hotel jo je John Wayne, dobil pa jo je 43-letni...

  • Slo-vidvd-borza

    Cyloni so roboti, ki izgledajo kot ljudje, ki hodijo kot ljudje, ki čutijo kot ljudje in ki mislijo kot ljudje. Nekateri celo mislijo, da so ljudje. Tako so programirani. Ali bolje rečeno: ljudje so toliko časa, dokler jih ne aktivirajo. V TV seriji Bojna ladja Galactica se Amerika preseli v vesolje. Jasno, v vesolje odnese vse svoje probleme.

  • Zbogom, Bafana

    Nelson Mandela, šef Afriškega nacionalnega kongresa, je lep kos svojega življenja preždel za zapahi, v strogo varovanem zaporu na Robben Islandu, med političnimi “teroristi”, kar seveda pomeni, da njegovo življenje ni bilo ravno puding. Toda film Zbogom, Bafana, ki popisuje njegovo zaporniško življenje, je natanko to: puding.

  • Poslednja legija

    Po 11. septembru 2001 ste si rekli: oh, kako lahko je zlomiti imperij! Nekaj potniških letal - in vse se razsuje. Ko boste videli Poslednjo legijo, si boste rekli: šit, kot kaže, je bilo vedno tako! Imperije je bilo mogoče vedno zlomiti z neverjetno lahkoto. V tem primeru Rimski imperij. Razlika je le v tem, da tedaj še ni bilo potniških letal, tako da se boste morali zadovoljiti s hordami Vizigotov, ki...

  • Jaz, legenda

    Ameriki gre le še na slabše. V Rekvijemu, nadaljevanju Alienov proti Predatorju, je ameriška vojska kar sama raztreščila malo mesto, ki so ga osvojili in nažrli alieni - v filmu Jaz, legenda pa v New Yorku leta 2012 ni več žive duše. Tri leta prej je namreč ljudi okužil fatalni virus, srhljiva mutacija “čudežnega” zdravila proti raku, tako da je zdaj G...

  • Pokora

    Odkar je Hitchcock Vrv posnel v osmih dolgih kadrih, ki so - zaradi njegovega spretnega skrivanja montažnih rezov - izgledali kot en sam dolg kader, režiserji kar tekmujejo, kdo bo vzdržal dlje brez montažnega reza. Pokoro so očitno posneli iz več razlogov: prvič, ker so bestsellerji ready-made bližnjice do fame (tokrat via Ian McEwan), drugič, ker je Zelo dolga zaroka potrebovala še seksapil II.

  • Ti, ki živiš

    Ti, ki živiš izgleda kot film depresivca, ki je pozabil vzeti prozac. Ljudje so depresivni in obupani, skozi življenje se valijo nagonsko in elegično, kot zombiji, povsem brez strasti. Videti so kot panični grešniki, ki na sodni dan izvajajo svoj danse macabre. Živijo v mučnem, pasijonskem slow-motionu. Če bi se še malo upočasnili, bi se spremenili v fotografije. Ali pa freske.

  • Slo-vidvd-borza

    Ni vseeno, kako začneš film. In kontroverzni psihotriler Oblečena za umor se začne tako, da vas prilepi na stol. Začne se pod tušem, pod katerim stoji frustrirana in potrebna Angie Dickinson, očitno sfantazirana od možnosti, ki jih nudi seks (in ki jih sama zamuja), nadaljuje se v muzeju, v katerem Angie zapelje neznanca, avtu, v katerem doživi orgazem stoletja, in stanovanju, v katerem po afterju ugotovi, da ima...

  • Pomlad v Bosni

    Richard Gere igra Simona Hunta, ameriškega vojnega dopisnika, nagrajenega kralja vojnih con in kriznih žarišč, ki izgleda kot remix h'woodskih vojnih dopisnikov. Po malem je junaški, po malem ciničen, po malem egocentričen, po malem pravičniški, po malem pokroviteljski in po malem lunatičen. Vojno ima po eni strani za teater absurda, v katerem na koncu zmagajo good guys, po drugi strani za pekel, v katerem...

  • Alieni proti Predatorju - Requiem

    Malo ameriško mesto je ogroženo že vse tja od petdesetih, ko so cveteli histerični, hladnovojni, invazijski sci-fi šokerji, v katerih so ga terorizirala zunajzemeljska bitja, alegorije komunistične nevarnosti. In malo ameriško mesto je zdaj, ko je Amerika v “vojni proti terorju”, spet ogroženo. Točno, v filmu Alieni proti Predatorju - Requiem zunajzemeljska bitja udarijo malo ameriško mesto,...

  • Zbogom, punčka

    Ko se zgodi zločin, pade družba v nered. Razlog več, da pokličejo policijo ali privatnega detektiva. In ko policija ali privatni detektiv primer reši, se v družbo vrne red. Družba se vrne v svoje izvirno, normalno stanje. Ne v romanih Dennisa Lehanea, čigar Skrivnostno reko je ekraniziral Clint Eastwood. Ko se primer razreši, se red v družbo ne vrne, to pa zato, ker je družba že sama v sebi neurejena, umazana,...

  • Slo-vidvd-borza

    Jodie Foster v Stiku, posnetem po bestsellerju Carla Sagana, išče stik z zunajzemeljsko civilizacijo. Jasno, v imenu civilizacije. In znanosti. Na vprašanje, ali na drugih planetih tudi živijo ljudje, ji je namreč oče, njen heroj, nekoč odgovoril: "Če jih ni, potem je to velika potrata prostora." Odtlej je vesolje zanjo afrodiziak.

  • Slo-vidvd-borza

    Nonkonformista, ki vname “množice”, je treba ustaviti, magari z atentatom. To so v sedemdesetih izkusili mnogi junaki, recimo Randle Patrick McMurphy (Jack Nicholson), glavni junak multioskarjevskega Leta nad kukavičjim gnezdom. McMurphy zaradi uporništva, nonkonformizma, ekscentričnosti, “posilstva” oz.

  • Mafijske noči

    Martin Scorsese je leta 1973 posnel Ulice zla, enega izmed najboljših filmov sedemdesetih, zgodbo o dveh marginalnih Italo-Američanih, resnobnem Charlieju (Harvey Keitel), nečaku lokalnega mafijca, ki ima z njim velike načrte, in impulzivnem, neobvladljivem Johnnyjem Boyem (Robert DeNiro), ki od svojih malo-italijanskih korenin pobereta vse, tudi gangsterizem, rasizem, seksizem in mizoginijo, obenem pa...

  • Ameriški gangster

    Da so ameriški gangsterski filmi dejansko filmi o ameriškem kapitalizmu, vemo že vse od prvih velikih ameriških gangsterskih filmov, kakršni so bili Državni sovražnik, Mali Cezar in Mož z brazgotino. Spomnite se le Botra, ki je bil v tem smislu že tako didaktičen, da je postal idealni vodič za direktorje ameriških korporacij: med napotki, po katerih se mora ravnati gangster, in napotki, po katerih se mora...

  • Marcel Štefančič, jr.

    30. 12. 2007  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Slo-vidvd-borza

    Da je Mel Gibson velik fan Nove zaveze, je pokazal Kristusov pasijon. Da je še večji fan Stare zaveze, pa so pokazali vsi ostali filmi, v katerih je nastopil. Ali bolje rečeno: ti filmi so pokazali, da je Gibson velik fan tistega mračnega, krvoločnega, maščevalnega Boga Stare zaveze. S to prtljago pade v Maščevanje, rimejk klasike Point Blank (1967), v katerem je spet malce nor, v katerem se spet maščuje in v...

  • Marcel Štefančič, jr.

    30. 12. 2007  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    4 meseci, 3 tedni in 2 dneva

    Romunski film 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, letošnji dobitnik Zlate palme, je morasta, napeta, cine-veristična kronika katastrofe. Gabita (Laura Vasiliu) in Otilia (Anamaria Marinca) sta prijateljici v težavah. Pravzaprav ima večje težave Gabita. Iz dveh razlogov. Prvič, ker živi v Romuniji, kjer je splav po zaslugi diktatorja Ceausescuja strogo prepovedan.

  • Marcel Štefančič, jr.

    30. 12. 2007  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Čebelji film

    Čebelji film izgleda kot digitalna, animirana razglednica iz ameriškega razrednega boja. Ali natančneje, Čebelji film diši po filmih, ki jih je v tridesetih letih, v času velike gospodarske krize, snemal Frank Capra - po njegovih medenih, sentimentalnih himnah malemu človeku, ki vstane in se upre korupciji, izkoriščanju, populizmu in kar je še teh motenj.