Jacques Le Goff: Se je Evropa rodila v srednjem veku?

Jacques Le Goff, francoski medievalist, si je v svojem delu postavil težko vprašanje. Kdaj pravzaprav nastane Evropa ali Zahod ali krščanski svet? So jo prinesli Grki, Rimljani, je sad Dumezilove trifunkcijske indoevropske ideologije ali njene korenine segajo v krščanstvo?

Alexander Mccall Smith: Angus: keltski bog sanj

Alexander McCall Smith je eden najvidnejših sodobnih angleških piscev. Je zabaven, berljiv, čudovit pripovedovalec. To, kar je napisal v Angusu, pa je mitologija. Saj je koncept zbirke tak: sodobni pisatelji modernizirajo starodavne mite.

Marko Crnkovič: Kolumne 2001-2007

Marko Crnkovič je slovenski kolumnist. Morda edini pravi slovenski kolumnist, drugi so športni komentatorji, ekonomisti, tračarji, politični analitiki... Crnkovič goji svojo obrt v megalomanskih primerkih.

Andrea Giovino: Kako sem zapustila mafijo

Knjigo Kako sem zapustila mafijo si zlahka predstavljate kot TV resnično zgodbo, kakršne navadno propagirajo s slogani: " Poročila se je z napačnim moškim." Ali pa: " Hotela je ljubimca - dobila je morilca." Razlika je le v tem, da se Andrea Giovino z napačnim moškim ni poročila le enkrat. Vsi njeni moški so bili napačni - vsi so bili bolj ali manj mafijci.

Lewis Carroll: Zalezovanje Žnrka

Lewis Carroll, avtor Alice v čudežni deželi in Alice v ogledalu ter ljubitelj malih deklic, je tole epsko poemo - "v osmih kantih" - objavil leta 1876, kar pomeni, da se svet že dobrih 130 let sprašuje: kaj pa je to? Vse v tej poemi je namreč logično - razen zgodbe. Pazite: 10 tipov krene na pomorski trip, toda ni jasno, ali jih je res 10. Ujeti skušajo žnrka, toda ni jasno, kdo ali kaj je žnrk.

Michael Novak: O gojenju svobode, razmišljanja o moralni ekologiji

Gre za enciklopedijo političnega enoumja, izhajajočega iz obskurnih prepričanj katoliških vigovcev. Nekje na začetku avtor ugotavlja, da je " za demokracijo ateizem nezanesljiva podpora ", in nato razpreda o pojmih, kot so religija, demokracija, liberalizem, resnica, svoboda, civilna družba itd., pri čemer ne more iz svoje kože: " Ideja resnice je neločljivo povezana z idejo svobode.

Vladimir Kos: Petindvajset krivulj japonske četrti

Ne bi si mislila, da me bo navdušila poezija jezuita, slovenskega misijonarja, ki že od sredine petdesetih let preteklega stoletja živi na Japonskem. Kako bi mi bila lahko všeč poezija pesnika, ki zapiše verze "Z mamino ljubeznijo bi rada, da bi Jezus bil srca zaklad, ki Ga nočemo več izgubiti" in podobne lepe oblike katoliške poezije?

Vladimir Arsenijević, Aleksandar Zograf: Išmail

Na videz (samo) kratki roman o petnajstletnem pankerju in samomoru njegovega strica umetnika Išmaila je pravzaprav interaktivni projekt, ki se iz nepomembne zgodbe počasi razvija v čvrsto fantastično biografsko zgodbo o nerazumljenem umetniku, ki je blizu Hermannu Nitschu, Ottu Muehlu in Guenterju Brusu. Išmaila, ki se pred hitri vlak uleže skupaj s svojim najljubšim umetniškim artiklom - kokošjo (s katero ima v...

Jerasov Janko: Življenjska zgodba Janka Šetine iz Zbilj

Kdo si zasluži, da je o njegovem življenju natisnjena knjiga? Vsakdo. Prepričana sem, da ima vsak človek dovolj življenjskih izkušenj, da napiše roman ali biografijo. Razlika je le v tem, da so potem nekatere od teh zgodb zanimive, druge dolgočasne; nekatere se pripovedujejo naprej, druge se zaprašijo na policah.

Orhan Pamuk: Istanbul

"Kadar revije ali učbeniki potrebujejo podobo starega Istanbula, uporabijo črno-bele litografije, ki so jih ustvarili zahodni popotniki in slikarji," pravi Orhan Pamuk. In njegov Istanbul - podnaslovljen Spomini na mesto - je videti kot črno-bela litografija. Pamuk je kakopak Turek, tudi nobelovec, toda svoje fasciniranosti s tem zahodnjaškim pogledom na Istanbul ne more skr...

Andrej Nikolaidis: Mimesis

Literarna drža nove črnogorske proze, kot imenuje literarna kritika pisce, ki so v zadnjem desetletju naredili bum v tamkajšnjem medijskem, kulturnem in literarnem prostoru, pomeni radikalno diskontinuiteto - kvalitativno, slogovno in motivno - v razmerju do večine prejšnje črnogorske literarne produkcije ter brezkompromisno ignoriranje ustaljene navezave na topose črnogorske literarne in kulturne dediščine.

Marko Švabič: Šund roman

Ali bi bilo mogoče Šund roman preleviti v slovenski Šund film? Ne. Slovenski filmarji so ta film že zamudili. Posneti bi ga morali v sedemdesetih, ko se novele, črtice in trači, zbrani v tej posthumni kolekciji, dogajajo. Ekranizirali bi ga lahko tudi danes, toda poanto bi zgrešili - v film bi se vrinila patina nostalgije po sedemdesetih. V Švabičevi literaturi ni bilo prostora za nostalgijo - vse je ironiziral in...

Zgodbe iz malezije - Antologija malezijske in singapurske kratke proze

Množica etičnih skupin, množica različnih jezikov, tropska sparina, kolonialna preteklost in angleščina kot skupni jezik definirajo kratke zgodbe zbrane v pričujoči zbirki malezijske proze, države, kjer vas kaznujejo s šestimi udarci s palico, če v deželo vstopite nelegalno; kjer je seks tabu, pa vendar vsi pišejo o tem; kjer poroko določijo starši; kjer so obvezen dodatek h hrani pekoči feferoni...

Fatou Diome: Trebuh atlantika

Nam se zdi, da je afriški otok ob senegalski obali raj na zemlji; senegalskim dečkom na tem otoku se zdi raj na zemlji zahodna Evropa. Trebuh Atlantika je zgodba dveh svetov. Je resnica o izseljencih, ki so že zavoljo tega, ker so odšli v Francijo, v domači skupnosti postali pomembni gospodje, ko so domov prinesli televizor, pa čeprav so ga dobili tako, da so bili v pariškem Barbesu zadnji pucfleki.

Suzana Tratnik: Tretji svet

Zgodba romana Tretji svet je zgodba dekleta, ki iz zaplankanega socializma tam nekje sredi osemdesetih let pride na obisk v svobodni kapitalizem in doživi aktivistični in seksualni prerod.

Marcel Štefančič, Jr.: The Greatest Hits

"To je knjiga o velikih mitih in velikih hitih 20. stoletja," piše avtor v uvodu tega impresivnega, kilogram in pol težkega ter 836 strani obsegajočega knjižnega primerka. " O rečeh, ki so živele od filmov. O rečeh, od katerih so živeli filmi. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem filme. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem 20. stoletje. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem svoje razumevanje filma.

Jani Kovačič: Poklic mladost

Jani Kovačič je fuzbaler, hipi, profesor, pevec, panker, direktor, pesnik, kitarist in v zadnjem času tudi pisatelj. V postpankovski spevoigri, kot jo imenujejo, se je lotil pank benda v nastajanju, mu napisal nekaj besedil, zgradil karakterje članov in karakterje njihovih oboževalk.

Karen Armstrong: Zgodovina boga

Karen Armstrong je nekoč stopila v samostan, zgolj zato, ker je iskala boga in ker se ji je zdelo, da mu bo bližje, ko mu bo služila. A iskanje, molitev, razmišljanje in pobožno življenje ji niso prinesli razodetja. Nasprotno, znotraj samostanskih zidov je začela hudo dvomiti o cerkvenih naukih. Je bil Jezus res božji sin ali zgolj judovski zdravilec, kako je lahko krščanski bog trojni, a hkrati edini, ali so...

Andrej Kurkov: Piknik na ledu

Ste pisun, ki bi rad živel od svojega dela, pa ne veste, kako? Ste osamljeni, bi imeli domačo žival, pa to ne bi bil pes ali mačka? Za vse to se najde odgovor v knjigi Piknik na ledu : postanite pisec časopisnih nekrologov in doma imejte pingvina.

Vladimir Jankelevitch: Paradoks morale

Če bi radi izvedeli, zakaj je brezpogojna ljubezen tako absurdna in zakaj so človekove pravice nekaj, česar v resnici nikoli nimamo, preberite Paradoks morale, knjigo Vladimirja Jankelevitcha, francoskega filozofa judovskega rodu, nekdanjega člana francoskega odporniškega gibanja, ki je po nacističnem holokavstu ostro zavrnil nemško filozofijo.

Giorgio Vasari: Življenja umetnikov

"Znano je, da nebesa na nekatere ljudi, ki so zgolj zemeljska bitja, vplivajo nadvse blagodejno in jih bogato obdarijo, ta dar pa se včasih zdi kar nadnaraven. Takrat se v enem telesu zberejo in nakopičijo lepota, prijetnost ter vrlina, zaradi česar je vse početje in ravnanje tega človeka že skoraj božansko in nedosegljivo za vse druge ljudi, njegovo delo pa je v resnici tako, kot bi bilo lastno Bogu, ne pa...

Paul Auster, Paul Karasik, David Mazzucchelli: Stekleno mesto

Daniel Quinn je v mladosti pisal poezijo, igre in eseje, po tragični smrti žene in sina pa je z vsem prenehal in na lepem začel pod psevdonimom William Wilson štancati detektivke z Maxom Workom v glavni vlogi. Z leti postane Wilson abstraktna figura, Work vse bolj resničen, Quinn pa robot za pisalnim strojem, ki se mu koordinatni sistem dokončno sesuje, ko ga neznani glas po telefonu zamenja za detektiva Paula...

Peter Greenaway: Zlato

Dvaindevetdeset zlatih palic v razbitem avtomobilu pri Bolzanu, zadnji dan druge svetovne vojne... in 92 plus še devet zgodb o tem, od kod in kako je zlato prišlo v palice. Ne, Zlato ni kriminalka, je vaja v slogu, kjer se s slonom in Cigani pojavi tudi Ljubljana.

Al Gore: Neprijetna resnica

Skoraj vsi gorski ledeniki in arktični pokrov se talijo, permafrost izginja, snega na Kilimandžaru čez 10 let ne bo več, 20 najbolj vročih poletij je bilo v zadnjih 25 letih, povprečna količina padavin narašča/upada, jezera usihajo, tropski cikloni se množijo, tornadi v Ameriki rušijo rekorde. Kot bi rekel Winston Churchill: " Minil je čas zavlačevanja, polovičnih meril, pomirjujočih in zavajajočih ukrepov in...

Raymond Khoury: Zadnji templjar

Leta 1291 iz oblegane Akke pred sultanovimi četami zbeži skupina devetih templjarskih vitezov, ki s sabo nosi dokaze o tem, da tako rekoč nič od tega, v kar verjamejo kristjani, nima niti najmanjše zveze s Kristusom in da nobenega od Evangelijev niso napisali njegovi sodobniki. Se po dveh tisočletjih Svetemu pismu in z njim krščanstvu izteka rok uporabnosti?

Miro Simčič: Tito brez maske

Josip Broz je za eks Jugoslovane nekaj takega, kot je kraljeva družina za Britance: nikoli se ne nasitimo pikantnih podrobnosti o njegovem kraljevskem življenju. Bolj ko je oddaljena njegova smrt, bolj nas intrigira njegovo življenje. Toda Britanci so že deset let po Dianini smrti dobili film o tem, kako je umrla, prav malo pa je verjetno, da bomo na območju nekdanje države kadarkoli dobili film o Titovih...

Alain Robbe-Grillet: Žaluzija

Tu imate klasični menage-a-trois: moški, ženska in tretja oseba. Bazični zaplet, ki so ga preigravali mnogi trilerji, tako literarni kot filmski. Elementary, Watson! Dodajte še eksotično lokacijo. Toda vprašanje ni, kdo je morilec, ampak - kaj hudiča se je sploh zgodilo.

Samo Rugelj: Stranpota slovenskega filma

Pisalo se je leto 1995, ko se je pred nekdaj elitnim kinom Komuna razvila rdeča preproga, po kateri so, pražnje odeti, z zloščenimi limuzinami dostavljeni in v hollywoodsko pozo našemljeni, paradirali vidnejši protagonisti slovenskega okultnega - bolj bi sicer ustrezal pridevnik okulističnega, a žal nimam prostora za razlago - žanrskega zmazka Rabljeva freska, enega najdebilnejših izdelkov v zgodovini slovenskega...

Giacomo Girolamo Casanova: Zgodba mojega življenja

Tako kot De Sade ni pornografija, tudi Casanova ni erotika. Izbrana poglavja iz njegove obsežne avtobiografije se berejo kot transevropska Nevarna razmerja, v katerih se ne ve, kaj je res in kaj fikcija.

Graham Swift: Zadnja želja

Umre mesar. Njegovi prijatelji izpolnjujejo njegovo zadnjo željo: odpeljejo se v obmorsko letovišče, da bi v morje stresli njegov pepel.