Kako nastane fašizem?

Denisa Avdića poznamo kot voditelja na Radiu 1 in Pop TV ter stand up komika. Njegov humor temelji na seksizmu in šovinizmu, hkrati pa rad nastopa kot moralna avtoriteta (preden je bil voditelj, je bil – policist). Na tem mestu smo se že ukvarjali s problematičnostjo njegovega vodenja oddaje Znan obraz ima svoj glas (Pop TV), v preteklem tednu pa se je zgodilo nekaj, kar bi moralo končati njegovo kariero javnega nastopača: svoji gostji v studiu je zaželel, naj umre. Dobesedno.

Praznine vsebine

Ogledali smo si predvolilno Tarčo, ki nas je, vsaj v prvem delu, pustila precej hladne; govorili so o vsem in ničemer, čudili pa smo se predvsem temu, kako malo ima o vsem skupaj povedati Marjan Šarec, skorajšnji predsednik in po ugibanju mnogih morebitni mandatar, ter kolikokrat moramo Mateja Tonina še slišati, da je čas za »menjavo generacij«, kakor bi bil sam povsem nov politik z novo stranko. Nova Slovenija se je s preteklimi volitvami očitno naučila, da je najbolje, da vseskozi ponavljajo eno samo besedno zvezo in računajo, da si jo bodo volivci zapomnili; »menjava generacij« je postala tisto, kar je bil pred štirimi leti »najboljši gospodarski program«.

Pričevalci v službi resnice

Kaj je edina stvar na svetu, ki je daljša od življenja Borisa Pahorja? Oddaja, ki jo o Borisu Pahorju posname Jože Možina.

Sprevodniki na ladji norcev

POP TV je v 24 ur zvečer nadaljevala sago o Slovenskih železnicah. Prepiri med vsemi sojenimi in nesojenimi sindikalisti, v prostem času privrženci stranke SDS, se nadaljujejo in Silvo Berdajs, znan po tem, da je svojemu sodelavcu nudil pregled mednožja, je odstopil z nadzornih funkcij v podjetju – a ostaja predsednik sindikata. Sprva so nam ponudili prispevek, v katerem je zamegljeni delavec SŽ povedal nekaj floskul o Berdajsu, češ, kako se ga boji, kar je delovalo precej neprepričljivo, a dovolj pompozno, da je Slak vse skupaj spremenil v spektakel in se odločil Dušanu Mesu, generalnemu direktorju SŽ, izprašiti hlače.

Na terapiji

Ni vsak dan velika noč; zato smo vedeli, da nam bo Jože Možina na velikonočno nedeljo pripravil nekaj posebnega. O tem nas je prepričala že njegova napoved gosta, jezuitskega patra dr. Viljema Lovšeta, specialista za »področje moške duhovnosti«. Med drugim je Možina zapisal, da se Viljem Lovše ukvarja s »krepitvijo možatosti današnjih moških«, s sodelavci pa naj bi reševal zagato nove dobe, ki je »kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske«. Že uvodoma je Možina tudi poudaril, da so »pomehkuženi moški« odgovor na »permisivno vzgojo«, za katero so, kot smo lahko razbrali, krive ženske. Priznamo, napovednik nas je tako vznemiril, da smo pričakovali nič manj kot vstajenje.

Trije možje v Planici

Novinarka Sveta na Kanalu A, Tjaša Petrič, je bila pretekli petek ob javljanju iz Planice deležna seksizma, kakršnega ženske doživljajo iz dneva v dan. Prenesla ga je – kakor še mnoge druge ženske – z nasmehom. Iz njenega primera smo se lahko veliko naučili – ne le o delovanju televizij, marveč tudi o svetu.

Pada vlada

Bržkone je nočna mora slehernega voditelja ali voditeljice, pa tudi drugih ustvarjalcev informativnih oddaj, da bo premier odstopil sredi njegove ali njene oddaje. Ko se je prejšnjo sredo to zgodilo Rosviti Pesek v Odmevih, ji nismo prav nič zavidali, še toliko manj, ker je imela v studiu Vilija Kovačiča. In ker je bil ravno tam, je tam tudi ostal – za studijskim pultom se je prelevil v prvega analitika Cerarja in njegove vlade. Rosvita Pesek ga je spraševala, nam pa dvajset minut ni bilo jasno, kaj ta lik počne v studiu, če je vendar očitno, da ne zmore artikulirati niti enega samega stavka; in zakaj, za božjo voljo, ga nihče ne odslovi, če se več kot očitno strahotno napreza, da bi iztisnil kaj iz sebe – pa ne gre.

O trajanju in pretečenih Rokih

V nedeljo se je na Planetu odvrtela prva sezona srbske nadaljevanke Sence nad Balkanom, ki je bila čisto malo tudi naša (enega glavnih zlikovcev je upodobil poavstrijčeni Sebastian Cavazza), in takoj je bilo jasno, da bo za njo ostala velika praznina. Kajti kadar v njej ravno niso letele glave in lili potoki krvi, je bila to povsem spodobna nadaljevanka o turbulentnem času Kraljevine SHS in bližajoči se drugi svetovni vojni. Svojo zgodbo je oprla na zgodovinska dejstva, likom nadela bogate kostume, dogajanje umestila na številna, tudi zelo razkošna prizorišča.

Lepi Kemal in izgnani Kemal

Proti koncu ponedeljkovega Dnevnika se je nacionalka pridružila medijskemu poročanju o treh družinah, ki so se julija 2016, po neuspelem državnem udaru na režim turškega samodržca Erdogana, zatekle v Slovenijo, zdaj pa jim je ministrstvo za notranje zadeve prošnjo za mednarodno zaščito zavrnilo in jih želi poslati domov. Gre za še eno v nizu skrajno spornih odločitev tega ministrstva, ki zavrnilne odločbe beguncem piše kot po tekočem traku in kot da mu je popolnoma vseeno, kaj se bo z njimi zgodilo po odhodu. Da le ne bodo več naš problem. A tri turške družine so zbežale zaradi političnega pregona. Zapor ali celo smrt jim grozita zgolj zaradi drugačnih prepričanj od tistih, ki jih ima predsednik Erdogan.

Hvala, ne

V soboto zvečer smo nestrpno čakali na največji razvedrilni projekt nacionalke, finale Eme, in še bolj na vse bizarnosti, ki jih bo ta prinesel s seboj. A že pol ure pred začetkom prenosa smo naleteli na informativno oddajo Utrip. In že ob uvodnem stavku je bilo jasno, da tudi najslabše šale Eminega voditelja Vida Valiča Utripu in njegovi neprofesionalnosti ne bodo segle niti do kolen.

Oda prijateljicam

Ja, najlažje bi bilo pokritizirati polfinale Eme. Komadi se ponujajo kar sami, kostumi (pižama) in rekviziti (postelja, neonske kitare) prav tako, letošnjemu voditelju Vidu Valiču pa je sicer uspelo nekaj posrečenih šal (recimo ta, da ima enako pričesko kot Vili Resnik na Eurosongu leta 1998), a tudi ena šokantno groba: da bi podkrepil svojo tezo, da je Nuška Drašček v resnici Jan Plestenjak, je kar planil nanjo. Pevka je kričala. Ni bilo videti, da ji je prijetno.

Varuha civilizacije

Ko se na sporedu znajde nov dokumentarec Erika Valenčiča, je treba vse izpustiti iz rok in si ga ogledati. Novinar, ki zadnja leta ustvarja dokumentarne filme, je namreč eden naših najboljših poznavalcev Bližnjega vzhoda, tja se je nenehno vračal tudi, ko so bile razmere najnevarnejše. Spomnimo se samo posnetkov iz dokumentarca Fronte Kurdistana (2015), kjer so ga kurdski borci spustili tako blizu, kot bi bil eden od njih. Tudi na prvo bojno črto v mestu Kobane. Tam je kot edini novinar prisostvoval spopadom z militantnim okupatorjem, Islamsko državo.

Polnočni klub za znanstvenike

TV Slovenija nas je 1. februarja presenetila z napovedjo, da bo imela poslej več posluha za znanost. Medtem ko svojih številnih kulturnih oddaj gledalcem niti pod razno ne želi pokazati pred pol enajsto zvečer (izjema so dnevi okrog kulturnega praznika, pa še takrat gre za z zakonom predpisani prenos državne proslave in spremljevalne prispevke), je prostor v svojem elitnem večernem terminu zdaj našla vsaj za tedensko oddajo o znanosti. Torej o še enem področju, ki je na televizijah odrinjeno na obrobje.

Revščina brez orientalizma

Pretekli teden sta nacionalka in Pop TV ponudili možnost, da v praksi vidimo, kako je videti dober televizijski prispevek in kako populizem. Šlo je za isto temo: revne ljudi, o katerih so govorili tako v četrtkovi Tarči kot v sobotnem 24ur Fokusu na Popu.

Fsa tota leta so nas tukli dol

Ljubitelji bizark ste na YouTubu gotovo že naleteli na filmček (videospot) z imenom Maribor himna, ki se odpre s predsedniškim kandidatom Šiškom, ki v kamero zapoje: »Fsa tota leta so nas tukli dol, nam v-ničli celi Maribor!« No, nekaj takega je bil nedeljski pogovor Jožeta Možine s Francem Kanglerjem v studiu nacionalke.

Auspuhi, laži in nacionalka

Poročila na POP TV so neprimerno boljša od tistih na nacionalki. Boljša so tudi od Odmevov, čeprav si ti očitno prizadevajo, da bi postali bolj priljubljeni in komercialni. Žal so se tega lotili na napačen način: ne samo s športom pred kulturo – ampak celo s športom pred vsem.

RTV-prispevki

Če vas zanima, kaj je fake news, lažne novice, vam priporočamo ogled ponedeljkovih Odmevov, v katerih so imeli prispevek o tem, kako bo dvig davka na dodano vrednost (DDV) škodil slovenskemu gospodarstvu. V čem je temeljni problem? Da vlada o dvigu DDV-ja formalno ni razpravljala, še več, istega dne, kot so Odmevi objavili prispevek, je Cerar na Twitter napisal, da dviga DDV-ja ne bo. Prispevek je bil torej odveč, hipotetičen, namenjen pa je bil predvsem očrnjevanju vlade in sindikata javnega sektorja, ki za 24. januar napoveduje stavko.

Tekmovanje za pesem Višegrada

Uro po začetku novoletnega programa nacionalke se je miroljubnemu mačku, ki vdano spremlja vse televizijske programe, začelo mešati. Morda je bila za nevrozo kriva tudi podpisana, ki je na trenutke rezgetala v smehu, spet drugič se ji je iz prsi izvil glasen »Kaj!?«, tretjič pa je v televizor spuščala kletvice, za katere bi bilo bolje, da jih (mladoletni) maček ne bi slišal. Novoletni program na nacionalki je bil namreč mešanica vsega najslabšega – kakor bi spojili Maria Galuniča in Jožeta Potrebuješa in stvor napolnili s steroidi. Ter dobili Blaža Švaba, Modrijana, scenarista in voditelja Novoletnega pozdrava, novoletne različice goveje oddaje Slovenski pozdrav, s katero se nacionalka vztrajno sramoti.

Desni smuk po nacionalki

Ob nedeljskem intervjuju kralja desnega novinarstva Jožeta Možine s princem desnega novinarstva Petrom Jančičem smo bili polni velikih pričakovanj, vendar nam sočutje ne dovoli, da bi ju obravnavali na hladen, žurnalističen način. Liki, ki so nastopili v oddaji, denimo Dejan Karba, ki se je že pred leti utopil v teorijah zarot, Peter Jančič, ki se krivenči od stiske in strahu, in ne nazadnje tudi Jože Možina, ki bi naredil vse, da bi ga Veliki vodja pohvalil, potrebujejo razumevajočo in veščo pisateljsko roko, ki bi zmogla z epskim zamahom zapopasti demone, ki obsedajo te može, razviti njihove psihološke profile ter pojasniti, zakaj so, kakršni so. Lahko bi se smejali, ko je Jančič Trumpa vztrajno imenoval Trumf (sic!) in ga je Joško Možina potrpežljivo popravljal. Ampak v resnici nas je stisnilo v prsih in pomislili smo: saj vendar ve, kako se izgovori priimek ameriškega predsednika, a je povsem zablokiral, v stiski je, ukleščil ga je krč – in kdo smo mi, da bi se v teh razmerah komurkoli posmehovali?

Moje, tvoje, njegove

Razveselili smo se napovedi dokumentarca Toneta Freliha Reverz, ki ga je nacionalka premierno predvajala v torek. Ker še nimamo celovite študije o po drugi svetovni vojni izginulih umetninah, njihovih nekdanjih in novih lastnikih, je dokumentarec deloval ambiciozno. Lotiti se teme, za katero skorajda ni študijskega gradiva in analize zgodovinske stroke, je zalogaj za multidisciplinarno ekipo, predvsem pa zahteva tesno sodelovanje med zgodovinarji in umetnostnimi zgodovinarji. Ampak Tone Frelih je, kot je pri nas v navadi, tudi zato, da ne zapravljamo denarja tako za scenarista kot za režiserja, vse opravil kar sam. Iz tega pa je nastalo nekaj, kar ni dokumentarec, ampak kvečjemu nekoliko daljši prispevek za Tednik.

Bedni ljudje

Televizija od nekdaj obožuje male ljudi, tiste, pri katerih ob umorih na njihovi ulici lahko potrka in povedo vse o tem, kako je bil morilec fajn človek. Ali pa mimoidoče na cesti, ki radi politizirajo, in pa tiste, ki so jezni na ves svet ter novinarje na dom kličejo kar sami. In potem imamo še zadnje, tragične like, ki se jim je zgodila nesreča, gledalstvo pa si jo priredi v zabavo, pri čemer mu izdatno pomaga internet. Se spomnite Požigalca? Junaki, ki so ga odkrili, so si do danes na YouTubu prislužili skoraj milijon ogledov. Pa otroškega junaka, ki je povedal, kako je »kuža ovce jedo in je blo puno mrtveh«? Vse to so liki naših informativnih oddaj, katerih novice nikoli ne bodo zastarale.

Nacionalni program za kulturo

Pred nekaj tedni sta v Odmevih, torej v najelitnejšem terminu, nastopila gosta, ki sta prejela nagrado obrtnik in podjetnik leta, ki ju vsako leto podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. V preteklem tednu je v oddaji Umetnost igre, predvajani v obskurnem terminu, nastopila režiserka Mateja Koležnik, ki je s predstavo Nichts von mir odprla gledališko sezono pod novim intendantom enega najprestižnejših teatrov na svetu, Berliner Ensembla. S to primerjavo lahko povemo skoraj vse o mestu kulture v oddajah nacionalne televizije.

Ljubezenski intervju

V nedeljo smo si na nacionalki ogledali Intervju Jožeta Možine z Janezom Janšo. Sprva smo si zastavili nekaj vprašanj. Denimo, kako to, da se je uredništvo v oddajo odločilo povabiti gosta, ki je aktivni politik, čeprav v oddaji politiki sicer ne nastopajo. Zakaj ravno Janez Janša? Ali to morda napoveduje, da se bodo v predvolilnem letu v Intervjuju znašli vsi predsedniki strank? In dalje: zakaj so se kot prvega političnega gosta odločili povabiti človeka, ki javno govori o tem, da ne plačuje RTV-prispevka ter zmerja to televizijo in žali njene novinarke?

50 odtenkov teme

Te dni je po spletu zaokrožil napovednik za tretji del franšize Petdeset odtenkov. Zgodbo poznate: privlačen in kultiviran milijonar ima samo eno temno skrivnost, svojo rdečo sobo, ki je edini prostor, kjer lahko uživa v spolnosti. Sploh če vanjo pripelje devico. Ampak ker je milijonar, se ne zgražamo, celo všeč nam je, sploh ko se izkaže, da je tak, ker ima travmo iz otroštva. Kljub temu da je E. L. James roman sprva izdala v samozaložbi, je dosegla milijone bralcev. Knjiga je napisana v slabem, puhlem jeziku, pa vendar ji je z okrnjenim besediščem uspelo zajeti dobršni del spolnih fantazij neke populacije.

Aristokrati duha

Ko smo prejšnji teden brali Spieglov intervju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nas je presunilo, s kakšno lahkoto govori o literaturi, domači in tuji, kako mirno klepeta o klasični glasbi – in celo – kako duhovite kulturno-politične opazke zna dajati (Francozi so narod, ki želi izvoliti kralja, samo zato, da ga potem pošlje pod giljotino). Četudi nismo nujno naklonjeni njegovi politiki, smo v njem videli nekaj, česar ne premore skoraj nihče med našimi politiki – širino duha.

Mnogo hrupa za nič

V preteklem tednu sta nas nacionalna in tudi največja komercialna televizija razveselili s soočenji; nacionalka je v Tarči gostila paradne konje slovenskih parlamentarnih strank, Uroš Slak pa je na POP TV povabil predsedniška finalista Boruta Pahorja in Marjana Šarca.

Zabavni program

Prvi krog volitev je mimo, in preden nas televizija potegne v vrtinec drugega, smo si zaželeli malo pozabavati. Zato smo si v preteklem tednu privoščili oddaji Štartaj, Slovenija na POP TV in The Biggest Loser na Planet TV ter nanizanko Dragi sosedje z iste televizije.

Pop histerija

Eno od vprašanj, na katero si v tej rubriki, četudi smo zavezani h gledanju slovenske televizije in razumevanju vsega, kar nam ponuja, ne znamo odgovoriti, je: Kdo uživa v gledanju Uroša Slaka? Kako je Uroš Slak lahko postal prvi obraz vseh televizij, na katerih se znajde, po kakšnem ključu dobiva človek, katerega gonilo je histerija, vedno nove priložnosti?

»Si hotla!? – Si dobla!«

Začel se je čas predsedniških soočenj in v preteklem tednu smo si jih z veseljem ogledali na nacionalki; najprej v studiu ob Dejanu Ladiki in Manici Janežič Ambrožič, nato pa še na domačih terenih predsedniških kandidatov, kar so v studiu ob voditelju Igorju E. Bergantu analizirali politični analitiki. Če bi morali iskati skupne značilnosti kandidatov, bi na hitro lahko rekli, da so vsi desničarji in da imajo podoben estetski čut. Maja Makovec Brenčič je imela skoraj identično bluzo kot Angelca Likovič, na terenu pa se je pokazalo, da imajo kandidati na svojih hišah radi rumene fasade.

Stanka Prodnik

6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  TV

Tekma proti dnu

V nedeljo smo v vseh informativnih oddajah gledali neštetokrat ponovljene posnetke nasilja na katalonskem referendumu, nato pa še Dimitrija Rupla, ki jih je kar se da državotvorno raztolmačil. Zato smo se prav razveselili Fokusa, ki je velikokrat edina smiselna stvar, ki nam jo konec tedna ponudi Poptevejev informativni program. Tokrat so pripravili prispevek o ženskah v znanosti in stereotipih, ki jim stojijo na poti.