Daj mi veliko seksa!

Če še niste slišali za vedeževalca Blaža, ki je bolj kot s svojimi napovedmi na televiziji zaslovel s svojim ostrim jezikom in nemalokrat nesramnim odnosom do kličočih, ste morda zamudili edinstveno izkušnjo, ki bi vas lahko bolj nasmejala kot marsikatera domača »humoristična« serija. »Mednarodno poznani jasnovidec Blaž«, kot je predstavljen na svoji uradni spletni strani, je namreč na TV3 oddelal svojo zadnjo oddajo, Modrost vesolja. Blaž je posebnež med domačimi TV-osebnostmi, ki zase pravi, da rešuje družinske in ljubezenske probleme, »odklanja« psihične težave in črne magije, povrh vsega pa naj bi govoril kar pet jezikov.

Premier ljudskih src

»Z drvakom se pa nisem še nikol’ pelu,« je pred Cerkniškim jezerom na lep sončen dan ob številnih kamerah dejal premier Miro Cerar. Sopotnik ga je poučil, da do pred kratkim to tako ali tako ni bilo mogoče. Seveda pa se ni končalo s tem. Predstava se je tako komaj začela. Predsednik republike Borut Pahor na petkovi maturantski paradi ni poskrbel za kak eksces, tako kot lani, ko je srednješolke naslavljal z »miškami«, je pa njegovo vlogo tokrat prevzel predsednik vlade. Sicer na drugi prireditvi in v drugem kraju, pa vendar.

Amerikanizirana Evrovizija

Evrovizija je modna pista, kar so v letošnjem finalnem večeru pokazali že takoj na začetku, ko so se glasbeni predstavniki in predstavnice posameznih držav po odru sprehodili kot kakšne manekenke in manekeni. Glede na število držav in konfliktov med njimi pa pravzaprav ni nič čudnega, da Evrovizija dostikrat postane tudi politična. Letošnja je potekala na Švedskem. S sodobno, dinamično produkcijo so se tokrat želeli približati slogu šova MTV Music Awards, enako bi lahko rekli za obleke, ki se jih ne bi branila niti Lady Gaga. Evrovizija pač temelji na spektaklu, kiču, bleščicah, šopirjenju in mahanju z zastavami. Je trash na nivoju. Lahko bi rekli, da je prišla daleč od »narodno-zabavnega rocka«, čeprav gre še vedno za kolaž lepljenk, kopij in reciklaže. Od vseh švigajočih reflektorjev, videozaslonov in utrupajočih luči pa je najbrž nemalokdo doživljal epileptične napade.

Astro TV na nacionalki

Če ste sobotne popoldneve vajeni preživljati pred malimi zasloni in prisegate na to, kar takrat ponuja TV Slovenija, potem je Nina Osenar po vsej verjetnosti že del vašega hišnega interierja. Njena oddaja Zaljubljeni v življenje, ki nosi eno od najtežje izgovorljivih imen v zgodovini televizije, nas vsak vikend opomni, da vsebina ne hodi prav pogosto z bleščečo zunanjostjo.

Drugorazredna praznika

27. aprila smo praznovali dan upora proti okupatorju in hkrati 75. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte (OF). Praznik je nacionalna televizija obeležila s predvajanjem državne proslave. Dogodka v ljubljanskih Križankah se je udeležil ves državni vrh, slavnostni govorec, predsednik državnega zbora Milan Brglez, pa je poudaril, da sta partizanstvo in OF med najpomembnejšimi temelji za nastanek samostojne Slovenije. Uf, to je tisti stavek, ki s stolov vedno znova vrže večino opozicije, še posebej SDS. Ta se s svojimi sateliti že leta trudi razvrednotiti OF, ponavadi s svojim časopisjem, zdaj pa imajo končno že tudi svojo televizijo.

Neznan obraz

Če sodimo po dobro obiskanih koncertih imitatorskih »tribute« glasbenih skupin, slovenski poslušalci očitno nismo ravno zahtevni in se zadovoljimo že s »fejk« Abbo, »fejk« Beatli ali »fejk« Queeni. In zato ni nič čudnega, da so polni tudi kavči pred televizijskimi zasloni, ko gre za šov, kjer nastopajo oponašalci znanih pevk in pevcev.

Taksist

V rubriki Carpool karaoke, ki je del CBS-ovega šova The late late show in je v samo enem letu s pol milijarde ogledov prek spletne strani You Tube že vstopila med legende, voditelj šova James Corden z avtom prevaža svetovno znane pop pevke in pevce, medtem pa z njimi prepeva, pleše, poka vice in včasih celo telefonira.

Dvojine

To pomlad so na obeh domačih komercialnih televizijah na tapeti odnosi v heteroseksualnih parih. Obe najnovejši seriji, ki sta pri nas posneti po tujih licencah, na male ekrane prinašata prizore iz zakonskega življenja in se razglašata za humoristični. Poleg tujih licenc in Marjane Brecelj, ki igra v obeh, jima je skupno tudi to, da trosita zlajnane stereotipe o ženskah, moških in odnosu med njima, brez večplastnosti ali razvoja likov.

Cmok v grlu

Televizija otroke socializira, jih sooblikuje kot posameznike in ne nazadnje vzgaja kot gledalce. Če si naše komercialne televizije lahko privoščijo, da nimajo lastne produkcije za otroke niti toliko, da bi z njo zapolnile uro ali dve sobotnih ali nedeljskih juter oziroma kot lastno produkcijo štejejo kar sinhronizacijo tujih risank, pa ima nacionalka dolžnost uresničevanja javnega interesa, da s kakovostnimi vsebinami skrbi tudi za mlečnozobe gledalce.

Zaljubljeni v stereotipe

Nina Osenar je slovenska televizijska prvakinja v hihitanju. V svoji oddaji Zaljubljeni v življenje, s katero nacionalka ob sobotnih popoldnevih časti tetke, je po slabi uri nenehnega hihitanja vsemu in vsakemu zaradi hiperventilacije verjetno dobro ‘počena’, gledalke pa prežarčene z njeno pozitivnostjo. Še dobro, saj gre za obupane gospodinje, kot jih večkrat nagovori voditeljica. Tiste, ki raje vklopijo likalnik kot možgane.

Prevcmanija

Ko bo Peter Prevc končal športno kariero, bi z lahkoto postal predsednik Slovenije. Ne le, da ga narod obožuje, že zdaj, pri triindvajsetih letih, premore več razuma, modrosti, umirjenosti in skromnosti kot trenutni predsednik pri svojih dvainpetdesetih. V ponedeljkovem Tedniku je Franci Petek lepo ubesedil to, kar verjetno čuti večina. Da je Prevc »človek z vsemi lastnostmi, ki bi jih radi imeli: poštenost, delavnost, empatičnost«.

Maša s Prevcem

Televizijski prenosi nedeljskih maš enkrat na mesec, ob cerkvenih praznikih pa tudi pogosteje, ponujajo vpogled v teme, ki jih za svoje pridige izbirajo predstavniki slovenske RKC. Vse naše verske skupnosti tega privilegija nimajo, duhovniki iz naše največje verske skupnosti pa nam v okviru prenosov ponujajo nekakšno primerjalno bogoslužje iz cerkva po Sloveniji in zamejstvu, ki ga na nacionalki uvrščajo v televizijski kulturni in umetniški program.

Ženski boj

Spletni štab Meta dekleta vsak mesec objavi analizo, kako pogosto v najbolj gledanih domačih informativnih in analitskih televizijskih oddajah za mnenje poprosijo strokovnjake in kako pogosto strokovnjakinje. Že pet mesecev zaporedoma, bržkone pa tudi šestega, Odmevi gostijo najmanj sogovornic, le od osem do dvajset odstotkov.

Zmaga parodije

Sobotno tekmovanje za izbor slovenske predstavnice za Evrovizijo aka Ema je mimo, vsi pa govorijo samo o voditelju Klemnu Slakonji in njegovem videospotu Putin, Putout, ki ga je zavrtel pred koncem, kot za posladek. V dneh po oddaji je z njim na portalu YouTube – kjer je na konec videa dodal prošnjo za sponzorstvo – že presegel poldrugi milijon ogledov, pri čemer se ogledometer še kar neumorno dviguje. Rusov je pač kot Rusov.

Šenčurska veselica

Ena slika pove več kot tisoč besed. Podobe, ki so jih televizije prikazale s sobotnega protibegunskega shoda v Šenčurju, so govorile o tem, da so se protestniki dobro imeli ob izražanju svoje mržnje, da so se združeni v ksenofobiji imenitno zabavali. V bistvu je šlo za lokalno veselico na parkirišču zaprtega trgovskega centra.

Roštiljada z objemi

Mesec dni po tistem, ko so z njim postregli v ljubljanski Operi, smo ga v nedeljo le dočakali tudi po televiziji – predsednika na žaru namreč. Ja, samega predsednika države Boruta Pahorja, ki je v skladu s svojo maksimo, da se lahko loti čisto vsakega podviga, če so le so zraven fotografi in kameramani, sprejel povabilo v Popovo oddajo Na žaru in se za poltretjo uro prepustil samovšečnemu poslušanju zbadljivk in žaljivk na svoj račun.

Subverzivnost

Na začetku državne proslave ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ki jo je v nedeljo na prvem programu tradicionalno neposredno prenašala nacionalna televizija, je po državni himni, ki jo je odpela Irena Preda, nastopila tišina, praznina, ki je kar trajala in trajala, več kot minuto. V tem času bi lahko zavrteli najmanj dve reklami. Zrežirano ali ne zrežirano, šlo je za minuto molka za slovensko kulturo.

Ne grem na koleno

Čas obstaja zato, da se ne zgodi vse hkrati. To dejstvo nacionalna televizija pogosto spodbija, ko na vseh svojih programih sočasno ponudi istovrstne vsebine, ki enako nagovarjajo interes in okus posledično razdvojenega gledalca.

Prodajanje bučk

Slovenska politična realnost je tako tragična, da je že komična. To dobro izkorišča satirični šov Ta teden z Juretom Godlerjem, ki bo v prvi tretjini februarja na Planet TV zakoračil v tretjo sezono. In to dobro ve Bojan Krajnc, že več kot desetletje varuh politične satire na javni televiziji, ki pa mu zadnjih pet let nikakor ne uspeva zasaditi plodnega vrtička.

Pozdrav domovini

Pred letom dni smo imeli priložnost na nacionalni televiziji videti dokumentarni film Za pogledom režiserke Alme Lapajne, ki s portretom petih stanovalk šišenskega doma starejših subtilno slika starost, minljivost in lepoto. Režiserkin najnovejši dokumentarec Pozdrav domovini, ki so ga na prvem programu nacionalke predvajali ta teden, prinaša portrete fizičnih delavcev. Ti so, enako kot starostniki v domovih, v današnji družbi vse bolj nevidni, njihovo delo pa vse bolj razvrednoteno.

Ženske in Žižek

»Poenostavite za ženske, lepo prosim,« je prejšnji teden Rosvita Pesek v Odmevih nagovorila dr. Zorana Stančiča, novega vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ko je v luči evropskega predloga o omejevanju prodaje orožja razlagal o polavtomatskem orožju, ki ga je mogoče spremeniti v avtomatskega.

Zapovedani optimizem

Medtem ko to berete, je Borut Pahor že pri frizerju, saj gre zvečer v Opero, kjer bo za POP-ovo oddajo Na žaru samovšečno poslušal zbadljivke in žaljivke na svoj račun. Logično, da želi biti vsaj tako lep kot Jan Plestenjak, ki so ga cvrli pred njim. Kot je rekel eden od žarmojstrov Zmago Sagadin za Svet na Kanalu A, »ne pečeš vsak dan pras ... oziroma predsednika države na žaru.«

Veliko žaljenje

V trenutkih, ko je en del javnosti praznoval, drugi žaloval, večini pa se je za vse skupaj fučkalo, smo lahko na javni in vodilni komercialni televiziji spremljali poreferendumski razvedrilni program, poln žaljivk: na POP-u so prijatelji ter znanci pljuvali po Ladu Bizovičarju in drug po drugem, na nacionalki pa Janez Janša po vseh, ki niso njegovi privrženci.

Šov resničnosti

Za nami je vikend labodjih spevov domačih resničnostnih šovov. V petek so še zadnjič tekle solze v šovu Kmetija: Nov začetek, v soboto se je poslovila oddaja Gostilna išče šefa, v nedeljo pa Slovenija ima talent. Talenti so se precej očitno izpeli, saj je prvič v finalu zmagal edini, ki ni pel, ampak plesal. V obeh ostalih šovih sta zmagala imigranta; Fahrudin Čaušević - Faki se je k nam priselil iz BiH, Tomaš Javirek pa iz Češke.

Informativni mrk

Novo leto tako na nacionalki kot na vodilni komercialki prinaša skrb zbujajoče spremembe. POP TV ukinja oddajo Epilog, ki predstavlja verjetno najboljšo vsebino, kar jih v populistični hiši proizvajajo ta hip. Baje naj bi informativno in preiskovalnonovinarsko vrzel, ki bo s tem nedvomno nastala, zapolnjevali v oddaji 24 ur. Saj ne mislijo resno?

Veliko kuharjev ...

Vsi kuhajo. Kuhata zakonca Novak. Kuha Polona. Kuha Primož. Do konca novembra je kuhala tudi Tereza. Videti je, kot da Slovenci, kar se tiče televizijske kuharije, niso posebej izbirčni in z očmi pogoltnejo vse, kar jim – praviloma ob sobotah in nedeljah – postrežejo na ekranu.

Pri frizerju

Ob sobotnih popoldnevih se prvi program nacionalke za eno uro spremeni v frizerski salon, dobesedno. V novi oddaji Nine Osenar Zaljubljeni v življenje na eni od gledalk uprizorijo stilsko preobrazbo, ki poleg ličenja in obleke vključuje še novo pričesko. Frizer ordinira kar v studiu, zato smo med voditeljičinimi pogovori z drugimi gosti deležni motečega zvoka sušilnika za lase.

Migrantski test

Slovenska politika ima precej skupnega s slovensko javno televizijo. Vsakič, ko se zdi, da so se dotaknili dna, da nižje ne gre, se njihov Marijanski jarek še malo poglobi.

Za infantilnost gre

Vse srečne družine so si podobne, je ugotovil že Tolstoj. Zato srečne družine niso zanimive za umetnost, za televizijo pa le včasih, na primer ko gre za družine z istospolnimi starši. Te so v času, ko katoliški verski gorečneži izvajajo 40-dnevno predreferendumsko molitev za ohranitev tradicionalne oblike družine, v oddaji Tarča z naslovom Pred ljudskim sodiščem prejšnji teden postale predmet debate o tem, ali imajo sploh pravico biti srečne, ali imajo sploh pravico biti.

Od Mance do Zvezdane ...

Videti Manco Košir in umreti, je nekoč zapisal Marko Zorko. Nanašalo se je na njeno delovanje v Hospicu, za njeno najnovejše udejstvovanje na nacionalni televiziji pa to na srečo gledalcev ne velja, saj zaradi oddaje Čas za Manco Košir ne bodo umrli od dolgčasa, od smeha pa tudi ne.