Štoparski vodnik po Mojčino

Voditeljica Mojca Mavec se je ta mesec na nacionalno televizijo vrnila s svojo dokumentarno-popotniško oddajo Čez planke, ki jo ustvarja že 15 let. Ponuja nam pet novih epizod, od katerih smo tri že videli, tokrat pa je menda izbrala kraje, ki naj bi bili zaradi političnih in drugih odmevnih dogodkov medijsko bolj izpostavljeni.

Zaklepanje in odklepanje ust

Letošnje poletne olimpijske igre potekajo v brazilskem Riu de Janeiru, v znamenju športa bomo v času kislih kumaric tako do 26. avgusta. Okoli tega se vrtijo tudi domala vsi televizijski programi, najbolj pa nacionalkin.

TV Putinija

Nacionalna televizija je obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v soboto namenila skoraj celotno popoldne. Sklop so naslovili Putin v Sloveniji, zaradi odkritega navdušenja v televizijskem studiu pa bi ga lahko naslovili tudi Putin v Narniji. Zato se ponovno nismo mogli otresti občutka, da je Slovenija pač majhna in nepomembna in je lahko za obisk Putina, kot tudi za vsakršen drug obisk tako visoke politične figure, pravzaprav hvaležna.

MTV Cribs po slovensko

Ljudje radi gledamo lepe hiše. To so ugotovile tudi televizijske postaje, zato po vseh kanalih kar mrgoli oddaj o prenovi in gradnji domov. Pohvalno, da je z oddajo Ambienti tudi TV Slovenija stopila v korak s časom, čeprav spet kakih deset let kasneje, ko smo se tujih oddaj v slogu Grand Design že skoraj naveličali. Ambienti kakopak ne dosegajo ravni teh oddaj, kar je po svoje razumljivo, saj nimajo primerljivega proračuna. A z malo inovativnosti in idej se danes marsikaj spravi pod streho tudi za manj denarja.

Pleši, Miro, pleši

Slovenskemu televizijskemu gledalcu – ne pa bralcu tiska, a teh je vse manj – so intervjuji, kot ga je v svoji novi oddaji Od blizu na TV Slovenija odvodila Vesna Milek s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, precej tuji. Ko sprašuješ z nianso, ko komentiraš z zaigrano naivnostjo in sproščeno šalo, ali pa zgolj nasmehom, ko ne ponavljaš vprašanj kot kakšna zaripla tepka (kako sem ostra, si očitno pri tem misli povprečna televizijska primadona današnjega televizijskega tejmenta), ampak včasih prikažeš praznino odgovora svojega intervjuvanca zgolj tako, da ob iskrenem nasmehu malce zaokrožiš z glavo. Kot na primer Lesley Stahl ni treba drugega kot malo pripreti oči in Donaldu Trumpu pokazati svojo zbirko belih zob, pa pove vse: da sedi pred njo čudak, ki malo ve, govori neumnosti, pa še predsednik bo morda postal. Ja, Slavko Bobovnik, kričati, kdaj boste odstopili, ni novinarstvo, ampak kričanje.

Melodije Maria in Lorelle

Nacionalka je v soboto v živo prenašala že 36. Melodije morja in sonca (MMS). MMS je primorski, torej regijski festival, ki bi zaradi svoje italijansko-slovenske narave morda bolj sodil na TV Koper. Daleč od San Rema.

Mediji kot osamosvojitelji

TV Slovenija je prejšnji teden premierno predvajala dokumentarni film Dosje: Mediji v vojni za Slovenijo, v katerem je avtor Zvezdan Martič pred kamero povabil 25 urednikov, novinarjev, snemalcev in fotoreporterjev različnih slovenskih medijev, ki so bili tako ali drugače vpeti v desetdnevno vojno. Sporočilo dokumentarca je jasno: brez aktivne oziroma celo aktivistične vloge medijev med osamosvojitveno vojno bi se lahko stvari za Slovenijo razpletle drugače. Bistveno slabše. »Petindvajset let je obdobje, ko se lahko pove tudi kakšna zamolčana resnica in ko se lahko podelijo zasluge spregledanim,« v filmu poudari Martič, Jelko Kacin pa gre še dlje, ko javno »prizna«, da so vojno pravzaprav dobili mediji.

Državna in "paradržavna proslava" 

Na ljubljanskih Trgu republike in Kongresnem trgu je na predvečer dneva državnosti potekala osrednja državna proslava, ki naj bi bila vrhunec praznovanja 25. obletnice osamosvojitve Slovenije. Seveda jo je prenašala TV Slovenija in tako smo lahko v živo spremljali pristanek padalca, ki je z neba dostavil zastavo, ki je nato zaplapolala, mimohod domačih in tujih VIP-gostov, ki so jih na rdeči preprogi spremljali slovenski otroci, pa topovske salve, nizke prelete helikopterjev in pilatusov ter drugo vojaško hvalisanje, značilno za takšne priložnosti. Pravzaprav je manjkala samo še ladja Triglav.

Slovenka z Netflixa

Televizijski program leta 2016 je videti nekako takole – na eni strani so resničnostni šovi kova Big Brother in šovi talentov v slogu X Factorja, na drugi pa oddaje o velikih, bleščečih domovanjih ter ne nazadnje kuharske oddaje. Sploh slednje so pravi hit, čeprav vse seveda niso kakovostne.

Pet na eno

Povabilo v nacionalkino oddajo Tarča z Jasmino Jamnik s podnaslovom Delaj, trpi, molči je zavrnilo kar pet ministrov in ministric. Nič čudnega, saj je bila tema socialna. Šlo je za ljudi, terjali pa so se konkretni odgovori na konkretna vprašanja. Izpostavljena je bila tragična zgodba nekdanjega podjetnika Primoža Smrtnika, očeta štirih otrok, ki je novinarki Jeleni Aščić zaupal, da je zaradi propada svojega naročnika ujet v dolžniški krog in si ne more privoščiti ničesar, niti pravnega pregona niti nujnega zdravljenja Parkinsonove bolezni. Država mu je enostavno obrnila hrbet.

Fantastični štirje

Ob 25-letnici slovenske države je TV Slovenija pripravila različne programske vsebine. A že v napovedniku smo lahko ugotovili, da bo izstopala predvsem ena, ki je nosila naslov Dosje: Latentna vojna avtorja Igorja Pirkoviča, ki se je podpisal tudi pod himno stranke SDS.

Daj mi veliko seksa!

Če še niste slišali za vedeževalca Blaža, ki je bolj kot s svojimi napovedmi na televiziji zaslovel s svojim ostrim jezikom in nemalokrat nesramnim odnosom do kličočih, ste morda zamudili edinstveno izkušnjo, ki bi vas lahko bolj nasmejala kot marsikatera domača »humoristična« serija. »Mednarodno poznani jasnovidec Blaž«, kot je predstavljen na svoji uradni spletni strani, je namreč na TV3 oddelal svojo zadnjo oddajo, Modrost vesolja. Blaž je posebnež med domačimi TV-osebnostmi, ki zase pravi, da rešuje družinske in ljubezenske probleme, »odklanja« psihične težave in črne magije, povrh vsega pa naj bi govoril kar pet jezikov.

Premier ljudskih src

»Z drvakom se pa nisem še nikol’ pelu,« je pred Cerkniškim jezerom na lep sončen dan ob številnih kamerah dejal premier Miro Cerar. Sopotnik ga je poučil, da do pred kratkim to tako ali tako ni bilo mogoče. Seveda pa se ni končalo s tem. Predstava se je tako komaj začela. Predsednik republike Borut Pahor na petkovi maturantski paradi ni poskrbel za kak eksces, tako kot lani, ko je srednješolke naslavljal z »miškami«, je pa njegovo vlogo tokrat prevzel predsednik vlade. Sicer na drugi prireditvi in v drugem kraju, pa vendar.

Amerikanizirana Evrovizija

Evrovizija je modna pista, kar so v letošnjem finalnem večeru pokazali že takoj na začetku, ko so se glasbeni predstavniki in predstavnice posameznih držav po odru sprehodili kot kakšne manekenke in manekeni. Glede na število držav in konfliktov med njimi pa pravzaprav ni nič čudnega, da Evrovizija dostikrat postane tudi politična. Letošnja je potekala na Švedskem. S sodobno, dinamično produkcijo so se tokrat želeli približati slogu šova MTV Music Awards, enako bi lahko rekli za obleke, ki se jih ne bi branila niti Lady Gaga. Evrovizija pač temelji na spektaklu, kiču, bleščicah, šopirjenju in mahanju z zastavami. Je trash na nivoju. Lahko bi rekli, da je prišla daleč od »narodno-zabavnega rocka«, čeprav gre še vedno za kolaž lepljenk, kopij in reciklaže. Od vseh švigajočih reflektorjev, videozaslonov in utrupajočih luči pa je najbrž nemalokdo doživljal epileptične napade.

Astro TV na nacionalki

Če ste sobotne popoldneve vajeni preživljati pred malimi zasloni in prisegate na to, kar takrat ponuja TV Slovenija, potem je Nina Osenar po vsej verjetnosti že del vašega hišnega interierja. Njena oddaja Zaljubljeni v življenje, ki nosi eno od najtežje izgovorljivih imen v zgodovini televizije, nas vsak vikend opomni, da vsebina ne hodi prav pogosto z bleščečo zunanjostjo.

Drugorazredna praznika

27. aprila smo praznovali dan upora proti okupatorju in hkrati 75. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte (OF). Praznik je nacionalna televizija obeležila s predvajanjem državne proslave. Dogodka v ljubljanskih Križankah se je udeležil ves državni vrh, slavnostni govorec, predsednik državnega zbora Milan Brglez, pa je poudaril, da sta partizanstvo in OF med najpomembnejšimi temelji za nastanek samostojne Slovenije. Uf, to je tisti stavek, ki s stolov vedno znova vrže večino opozicije, še posebej SDS. Ta se s svojimi sateliti že leta trudi razvrednotiti OF, ponavadi s svojim časopisjem, zdaj pa imajo končno že tudi svojo televizijo.

Neznan obraz

Če sodimo po dobro obiskanih koncertih imitatorskih »tribute« glasbenih skupin, slovenski poslušalci očitno nismo ravno zahtevni in se zadovoljimo že s »fejk« Abbo, »fejk« Beatli ali »fejk« Queeni. In zato ni nič čudnega, da so polni tudi kavči pred televizijskimi zasloni, ko gre za šov, kjer nastopajo oponašalci znanih pevk in pevcev.

Taksist

V rubriki Carpool karaoke, ki je del CBS-ovega šova The late late show in je v samo enem letu s pol milijarde ogledov prek spletne strani You Tube že vstopila med legende, voditelj šova James Corden z avtom prevaža svetovno znane pop pevke in pevce, medtem pa z njimi prepeva, pleše, poka vice in včasih celo telefonira.

Dvojine

To pomlad so na obeh domačih komercialnih televizijah na tapeti odnosi v heteroseksualnih parih. Obe najnovejši seriji, ki sta pri nas posneti po tujih licencah, na male ekrane prinašata prizore iz zakonskega življenja in se razglašata za humoristični. Poleg tujih licenc in Marjane Brecelj, ki igra v obeh, jima je skupno tudi to, da trosita zlajnane stereotipe o ženskah, moških in odnosu med njima, brez večplastnosti ali razvoja likov.

Cmok v grlu

Televizija otroke socializira, jih sooblikuje kot posameznike in ne nazadnje vzgaja kot gledalce. Če si naše komercialne televizije lahko privoščijo, da nimajo lastne produkcije za otroke niti toliko, da bi z njo zapolnile uro ali dve sobotnih ali nedeljskih juter oziroma kot lastno produkcijo štejejo kar sinhronizacijo tujih risank, pa ima nacionalka dolžnost uresničevanja javnega interesa, da s kakovostnimi vsebinami skrbi tudi za mlečnozobe gledalce.

Zaljubljeni v stereotipe

Nina Osenar je slovenska televizijska prvakinja v hihitanju. V svoji oddaji Zaljubljeni v življenje, s katero nacionalka ob sobotnih popoldnevih časti tetke, je po slabi uri nenehnega hihitanja vsemu in vsakemu zaradi hiperventilacije verjetno dobro ‘počena’, gledalke pa prežarčene z njeno pozitivnostjo. Še dobro, saj gre za obupane gospodinje, kot jih večkrat nagovori voditeljica. Tiste, ki raje vklopijo likalnik kot možgane.

Prevcmanija

Ko bo Peter Prevc končal športno kariero, bi z lahkoto postal predsednik Slovenije. Ne le, da ga narod obožuje, že zdaj, pri triindvajsetih letih, premore več razuma, modrosti, umirjenosti in skromnosti kot trenutni predsednik pri svojih dvainpetdesetih. V ponedeljkovem Tedniku je Franci Petek lepo ubesedil to, kar verjetno čuti večina. Da je Prevc »človek z vsemi lastnostmi, ki bi jih radi imeli: poštenost, delavnost, empatičnost«.

Maša s Prevcem

Televizijski prenosi nedeljskih maš enkrat na mesec, ob cerkvenih praznikih pa tudi pogosteje, ponujajo vpogled v teme, ki jih za svoje pridige izbirajo predstavniki slovenske RKC. Vse naše verske skupnosti tega privilegija nimajo, duhovniki iz naše največje verske skupnosti pa nam v okviru prenosov ponujajo nekakšno primerjalno bogoslužje iz cerkva po Sloveniji in zamejstvu, ki ga na nacionalki uvrščajo v televizijski kulturni in umetniški program.

Ženski boj

Spletni štab Meta dekleta vsak mesec objavi analizo, kako pogosto v najbolj gledanih domačih informativnih in analitskih televizijskih oddajah za mnenje poprosijo strokovnjake in kako pogosto strokovnjakinje. Že pet mesecev zaporedoma, bržkone pa tudi šestega, Odmevi gostijo najmanj sogovornic, le od osem do dvajset odstotkov.

Zmaga parodije

Sobotno tekmovanje za izbor slovenske predstavnice za Evrovizijo aka Ema je mimo, vsi pa govorijo samo o voditelju Klemnu Slakonji in njegovem videospotu Putin, Putout, ki ga je zavrtel pred koncem, kot za posladek. V dneh po oddaji je z njim na portalu YouTube – kjer je na konec videa dodal prošnjo za sponzorstvo – že presegel poldrugi milijon ogledov, pri čemer se ogledometer še kar neumorno dviguje. Rusov je pač kot Rusov.

Šenčurska veselica

Ena slika pove več kot tisoč besed. Podobe, ki so jih televizije prikazale s sobotnega protibegunskega shoda v Šenčurju, so govorile o tem, da so se protestniki dobro imeli ob izražanju svoje mržnje, da so se združeni v ksenofobiji imenitno zabavali. V bistvu je šlo za lokalno veselico na parkirišču zaprtega trgovskega centra.

Roštiljada z objemi

Mesec dni po tistem, ko so z njim postregli v ljubljanski Operi, smo ga v nedeljo le dočakali tudi po televiziji – predsednika na žaru namreč. Ja, samega predsednika države Boruta Pahorja, ki je v skladu s svojo maksimo, da se lahko loti čisto vsakega podviga, če so le so zraven fotografi in kameramani, sprejel povabilo v Popovo oddajo Na žaru in se za poltretjo uro prepustil samovšečnemu poslušanju zbadljivk in žaljivk na svoj račun.

Subverzivnost

Na začetku državne proslave ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ki jo je v nedeljo na prvem programu tradicionalno neposredno prenašala nacionalna televizija, je po državni himni, ki jo je odpela Irena Preda, nastopila tišina, praznina, ki je kar trajala in trajala, več kot minuto. V tem času bi lahko zavrteli najmanj dve reklami. Zrežirano ali ne zrežirano, šlo je za minuto molka za slovensko kulturo.

Ne grem na koleno

Čas obstaja zato, da se ne zgodi vse hkrati. To dejstvo nacionalna televizija pogosto spodbija, ko na vseh svojih programih sočasno ponudi istovrstne vsebine, ki enako nagovarjajo interes in okus posledično razdvojenega gledalca.

Prodajanje bučk

Slovenska politična realnost je tako tragična, da je že komična. To dobro izkorišča satirični šov Ta teden z Juretom Godlerjem, ki bo v prvi tretjini februarja na Planet TV zakoračil v tretjo sezono. In to dobro ve Bojan Krajnc, že več kot desetletje varuh politične satire na javni televiziji, ki pa mu zadnjih pet let nikakor ne uspeva zasaditi plodnega vrtička.