TV komentar / Reševanje Valentina Hajdinjaka in Nove Slovenije

Začelo se je dobro in dinamično. Rosvita Pesek nam je v torkovih Odmevih že v prvih dvajsetih sekundah razložila, da se je končno začela policijska preiskava domnevno dogovorjenih poslov med Darsom in ponudniki storitev, ki je pred pol leta odnesla z mesta predsednika uprave Darsa, nekdanjega profesionalnega politika, nekdanjega tiskovnega predstavnika Janeza Janše in nekdanjega podpredsednika Nove Slovenije Valentina Hajdinjaka, Slovenija pa je pred pol leta z odprtimi usti na POP TV gledala finančnega optimizatorja (tako se je sam opisal) in jetniškega kolega Janeza Janše na Dobu Roka Snežiča, kako prejema pet tisoč evrov od zakritega podkupovalca, šlo pa naj bi za domnevno posredovanje pri upravi Darsa. No, skupaj naj bi šlo za 90.000 evrov podkupnine, Rok Snežič pa je potem razlagal, da ni šlo za slovenski Dars, ampak za britansko istoimensko družbo Dars, ni šlo za podkupnino, ampak promocijsko dejavnost. Dars je sicer tudi sejem robotike v francoskem Montbéliardu, navajamo le zato, če morda še komu z bankovci v rokah pride prav.

TV komentar / Črno-rdeča koalicija

Cela Slovenija ve, kaj je T-2. To je tisto podjetje, ki je potopilo cerkvene Zvonove. In ki je s cerkvenimi Zvonovi prispevalo k temu, da se je v finančni krizi potopila še NLB, ki je T-2 dajala kredite na lepe oči. Kar je prispevalo k temu, da se je leta 2012 skoraj potopila Slovenija. Da je morala prodati svojo srebrnino. Letališče na primer. Pa seveda največje banke. Med drugim tudi NLB.

TV komentar / Nenavadna soočenja

V slovenskem političnem prostoru se redko zgodi, da imamo na volitvah vodstva neke stranke tri čisto resne konkurenčne kandidate za predsednike. V vseh strankah se lahko na to funkcijo vsi prijavijo. A ker so stranke tudi zelo premišljene tvorbe, dejansko že pred volitvami novega vodstva opravijo večino razmislekov.

TV komentar / Junak!

Pretekli teden je bil največji dogodek v Sloveniji nogometna tekma med Slovenijo in Portugalsko. Ok, prijateljska tekma, a kar je, dobro je, majhni smo, daje nas kompleks nepomembnosti, zato nam ta soj luči veliko pomeni. Seveda smo na veliko slavili zmago, ker smo tako brezkompromisno premagali Portugalce s Christianom Ronaldom na čelu, dva proti nič, komentatorji in novinarji pa so malce zamolčali, da velike ekipe – torej v tem primeru portugalska – sem pa tja gentlemansko malo manj ostro igrajo na tovrstnih prijateljskih tekmah, z manj močnimi ekipami, ker namen sta popularizacija športa in prijateljevanje.

TV komentar / Kancler na obisku

V torek je uredništvo informativnega programa začelo oddajo TV Dnevnik z obiskom nemškega kanclerja Olafa Scholza v Sloveniji. In zdela se je čisto prava izbira za začetek Dnevnika, ker je bil Scholzev obisk res nenavaden in zato medijsko zelo zanimiv. Scholz je namreč prišel k slovenskemu premieru Robertu Golobu, zvečer se je sicer srečal še s strankarskimi kolegi iz SD, a popolnoma jasno je, da je bil namen tega srečanja, da se nekaj zmenijo – in da je za Scholza to »nekaj« pomembno. Je šlo za kakšen dogovor glede Ukrajine? Je šlo za dogovor glede omejevanja uvoza kitajskih avtomobilov? Kakšno koalicijo poskuša skleniti Scholz z nami (in morda tudi drugimi državami), da je o tem hotel govoriti na štiri oči in pri tem prišel na obisk? Gre mogoče le za način zmanjševanja negativnega odnosa do Nemčije zaradi njene pretirane podpore izraelski vladi? Gre morda za kakšen vojaški dogovor? Je prišel podpret SD in Tanjo Fajon? Je prišel opozorit slovenske funkcionarje, da gredo predaleč pri napovedovanju hitrega priznanja Palestine? Je šlo mogoče za snovanje nove taktike proti Rusiji? Bo morda zrasla na slovenskih tleh kakšna nemška tovarna streliva? Imeli smo vsa ta vprašanja – in pričakovanja, da nam bo TV Slovenija dala te odgovore.

TV komentar / R. Golob pri R. Pesek in R. Golob pri U. Slaku 

Žal se včasih ta rubrika ujame v časovno luknjo med oddajo Mladine v tisk ob sredah in dejanskim izidom, ki se zgodi v petek. Včasih komentiramo nekaj, kar se je zgodilo že pred fizičnim izidom prejšnje številke. Seveda to počnemo redko, da bralke in bralce ne bi imeli občutka, da morajo brati stare stvari. A vendar je tokrat vredno. Gre za nastop predsednika vlade Roberta Goloba v istem večeru – bilo je v četrtek, 14. marca – v obeh nacionalnih večernih informativnih oddajah, torej v Odmevih in oddaji 24ur zvečer. A tokrat je bilo še posebej zanimivo, ker sta bila – po naključju – ta večer v obeh oddajah voditelja konservativnih prepričanj, torej Rosvita Pesek na nacionalki, Uroš Slak pa na komercialki. In kaj se je zgodilo? Oba pogovora sta bila zanimiva. Ne govorimo o premieru – ki je bil dejansko dobro pripravljen, umirjen in tudi prepričljivo je razlagal, kaj dela vlada. A tokrat ne gre zanj. V naslednjih vrsticah se bomo osredotočili na voditelja, posredno pa tudi na druge voditelje, ki običajno gostijo premiere in predsednike.

TV komentar / Normalni ljudje

Naj kar priznamo, da nas je bilo oddaje 24UR FORUM: (Ne)javno zdravstvo, že ko jo je POP TV začela napovedovati, kar malce strah. Navajeni katastrofizma Uroša Slaka in Janija Muhiča smo namreč že videli, kako bodo od povsod špricali kri, znoj, korupcija in vse druge človeške tekočine. Še več: zaradi serije populističnih in slabih Tarč – zadnja pod vsako kritiko nas je zadela pretekli teden – si pravzaprav sploh nismo želeli videti še ene od oddaj, v kateri bodo udeleženci drug drugega obtoževali, državljani si bomo pa samo mislili, ali se lahko preselimo ali pa vsaj končamo s samostojno državo, ker je vse zavoženo. Pač o zdravstvu se tako poroča. Pa o beguncih. Pa o politiki. Pa o zeleni politiki. Pa o … pač vsem. In to že v malodane vsaki oddaji, tudi v tistih, na katere smo računali, da se tega ne bodo šle. Populistom ni treba nič narediti, samo smetano poberejo.

TV komentar / Morda raje kar ukinemo državo?

Končno se je država oziroma njeno ministrstvo za notranje zadeve začelo vesti kot država. In začelo na mejnih območjih, kjer se pojavi največ beguncev, odpirati centre, da ne bi nesrečniki tudi letos tavali mimo hiš in vasi, prestrašeni, kje so in kaj jim vse grozi. Ob tem pa enake neprijetne občutke doživljajo tudi prebivalci teh vasi, ki se prav tako ne znajdejo v teh razmerah, velikokrat pa se jim zdi, da neznanci vdirajo v njihovo intimo in rušijo občutek varnosti. Koliko let smo torej čakali, da bo neka vlada to zmogla? Dolgo, ker politiki so reve, pa raje gledajo stran. Ta vlada je na predlog ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja v četrtek končno sklenila, da na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi uredi izpostavi azilnega doma, ki ima sicer sedež v Ljubljani. Prebivalci so bili ogorčeni, čeprav gre za uporabo obstoječih zmogljivosti države, s katerimi sama razpolaga – in lahko v lastnih prostorih odpre tudi azilni center.

TV komentar / In vendar se premika na TV Slovenija

Čeprav se še vedno pogosto čudimo, ko gledamo informativni program TV Slovenija, pa se vendarle začenjajo počasi čutiti spremembe – in to v dobrem smislu. Kot bi začeli na TV Slovenija tisti ljudje, ki so bili zatolčeni in leta postavljeni na stranski tir, dihati. In kot bi si mislili: delali bomo točno to, kar mislimo, da je treba, ker če se vrnejo Janševi politični zamaknjenci, nas bodo itak zamenjali. In to je prekleto res.

TV komentar / Kako je Urška Klakočar Zupančič sodnike spomnila na etiko in moralo

»Do dviga plač sodnikov seveda mora priti, a takrat, ko bo dosežen dogovor z vsemi deležniki v javnem sektorju. Takrat bo zagotovo prišlo tudi do dviga plač sodnikov. Sama menim, da so zahteve sodnikov legitimne, menim, da so dobile ustrezno legalnost tudi z odločitvijo ustavnega sodišča. Bi pa položila sodnicam in sodnikom na srce, da je včasih treba imeti v mislih še kaj več kot svoje lastne koristi in da je treba opozarjati na nepravilnosti tudi takrat, ko se ne tičejo samo tvojega materialnega položaja. In pod prejšnjo vlado, ko smo imeli v oči bijočo razgradnjo pravne države in pa neustavnosti, ki smo jih lahko vsi opazili, ki so se tikale temeljnih pravic in človekovih svoboščin, so bili sodniki povečini kar tiho. Želim torej, da so potrpežljivi, da zaupajo tej vladi, ker verjamem, da bo uresničila, kar se je zavezala, predvsem pa, da ne prestopajo meje, namreč meje, ki se ji reče izsiljevanje. Merim na njihovo grožnjo, da bodo bojkotirali evropske volitve. Izsiljevanje ne koristi nikomur, še najmanj pa sodnikom, ki imajo visoko stopnjo integritete.«

TV komentar / Ni bila šala

Po razkritju nečednega nakupa stavbe na Litijski cesti 51 so se na ministrstvu za pravosodje ( ja, tisti ljudje, ki so bili kasneje zamenjani, oni pa so zamenjali telefone) sredi januarja poskušali reševati tako, da so naročili novo cenitev. Češ, če pa ni toliko kvadratov, kot pravi pogodba, bo pa moral prodajalec vrniti denar. V njihov rog je robantila tudi takrat še ne tako skesana ministrica Dominika Švarc Pipan. Zdaj bo pa videl ta prodajalec, lump, tatič in pokora! Taktika je bila prozorna: pridobiti čas in preusmeriti pozornost. No, potem je šla zgodba svojo pot.

TV komentar / Pozabljena vprašanja vodji SDS

Dobro, na začetku je treba predsedniku SDS Janezu Janši priznati, da dobro izgleda. Spočit, negovan moški, zadovoljen in poln šaljivih dovtipov se je prikazal v studiu POP TV. Ni kaj, opozicija mu dobro dene, ubogi Uroš Slak je ob njem deloval ves zmahan. Ampak saj ni čudno, Slak pač hodi v službo, se že pozna. No, vrnimo se k Janši, začel je s fino šalo, da v SDS želijo kot opozicija s sklicem izredne seje o korupciji zgolj pomagati vladi, da se bo lahko ukvarjala s stavkami in gospodarskimi okviri.

TV komentar / Rešitelj ugleda zdravnikov

Ja, težko je danes najti v Sloveniji človeka, ki ne čuti čistega prezira do zdravnikov. Komur se niso zamerili doslej, temu so se zamerili v preteklih treh tednih. Toliko objestne samovšečnosti, toliko pobalinskega izsiljevanja, toliko nesramnosti do nas, navadnih ljudi – res nismo doživeli še od nikogar. In to je najhujše, kar se je lahko zgodilo tihi večini zdravnikov, ki nima ne s Fidesom ne z njegovo pogoltnostjo nič. Nanje je padlo nekaj, česar si nikakor niso zaslužili.

TV komentar / Oddaja Osmi dan si brez dvoma zasluži nov termin, a le, če je to samo prvi korak

V začetku januarja je v ponedeljkov termin pred Odmeve na TV Slovenija prišla oddaja Osmi dan, ki bo očitno v prihodnje tvorila ponedeljkov večerni trojček: ob osmih Tednik, kot doslej, ob devetih Marcel (naslednji teden ga bomo videli prvič), nato pa kot zadnja pred Odmevi še oddaja Osmi dan. Sliši se obetavno.

TV komentar / Pomagajmo Rosviti Pesek

Želja izpostaviti, da so se sicer že malce oddaljeni Odmevi v četrtek, 11. januarja, začeli res obetavno. Rosvita Pesek je ob haaški razgrnitvi obtožb Južne Afrike na račun Izraela in njegovega genocidnega ravnanja v Gazi namreč gostila nekdanjega predsednika in svetovalca generalnega sekretarja Združenih narodov Danila Türka. Že prispevek bruseljskega dopisnika Igorja Juriča je bil natančen, citati dobro izbrani – in kdor je spremljal poročanje drugih evropskih javnih televizij, ki so malce motovilile, je bil lahko odkrito ponosen na TV Slovenija in oddajo Odmevi. Türk pa je bil naravnost izjemen – jasen, človeški, brez zadržkov. A tudi vprašanja Rosvite Pesek so bila dobra – novinarsko dobra, saj je spraševala o temeljnih pojmih tožbe zoper Izrael, s čimer je pomagala približati pravno materijo širši javnosti.

TV komentar / Marcel se vrača

Januarja se na TV Slovenija vrača Marcel Štefančič, jr., najbolj znani honorarni sodelavec TV Slovenija, sicer pa novinar tednika, ki ga pravkar berete. Naj zapišemo še enkrat: vrača se Marcel Štefančič, jr. Ne vrača pa se oddaja Studio City.

TV komentar / Pričevalci in Spomini

Treba se je spomniti, kako sta sploh nastali oddaji Pričevalci in Spomini – oddaji namreč še zdaleč nista enaki in izhodiščna namena avtorjev Jožeta Možine in Janeza Lombergarja ne bi mogla biti bolj različna. Oddaja Pričevalci je namreč čista politična in ideološka propaganda, je del lažiranja zgodovine, ki jo Jože Možina počne iz političnih razlogov. Gre celo pogosto ne samo za opravičevanje, ampak promocijo sodelovanja z nacizmom, za relativizacijo druge svetovne vojne, morije, za relativizacijo iztrebljanja Slovencev s strani nacizma – vse to zaradi ideoloških potreb Možinovega političnega vzornika Janeza Janše. A najhujša pri oddaji je zloraba ostarelih pričevalcev in njihovih otrok, ljudi, ki jih je vojna iz različnih razlogov zaznamovala, nemalokrat postavila na napačno stran. A teh ljudi, pričevalcev, ne gre obsojati. Grozljivo je, da so bile s to oddajo še enkrat zlorabljene njihove pretekle stiske, odločitve, odločitve njihovih prednikov, podložene z dejanskimi in zlaganimi krivicami ter politično in versko propagando, pri čemer pa se njim samim dozdeva, da so končno lahko povedali svojo zgodbo. Ti ljudje dejansko živijo v bolečini. Kako je lahko neki človek tako brez srca, da te ljudi spet zlorablja, je edino relevantno vprašanje pri tej oddaji.

TV komentar / Hvala, Helena Milinković

Helena Milinković je novinarka zunanjepolitične redakcije TV Slovenija, ki bi jo večina zaposlenih na televiziji z veseljem označila za ekscentrično, navijaško, radikalno, jezno, fanatično … Ampak Helena Milinković je zgolj in le prava novinarka, predana miru, demokraciji, svobodi, načelom, pravičnosti, načelnosti in ne nazadnje pravnosti. Je torej točno tisto, kar je novinarje včasih na lestvicah verodostojnosti postavljalo na visoka mesta, med tiste, ki so jim ljudje zaupali in jim verjeli, ker je to zagotavljala njihova predanost Človeku, slehernemu, pravici in pravičnosti. Naporno za ta svet, kajne? In kako je to šele naporno za veliko večino njenih kolegov, od tistih, ki ob svojem novinarskem delu služijo z vodenjem novoletnih prireditev za najbogatejše Slovence in slovenska velepodjetja, do tistih, ki mislijo, da je bistvo dela v javnem mediju to, da se čim večkrat čim lepše naplaskani pojavijo na voditeljskem mestu.

TV komentar / Tudi tokrat o Urški Klakočar Zupančič, in to z veliko kesanja

Tretji oziroma parlamentarni program TV Slovenija ima bolj malo gledalcev. Saj ne, da ni pomembno, kar se tam dogaja, saj ne, da ni tudi zanimivo, ne sicer zelo pogosto, je pa težko gledati, saj gre za neobdelan material. Časnik Večer je ta teden objavil izsek iz tokratnih poslanskih vprašanj ministrom in premieru Robertu Golobu, kot jih je prenašal tretji kanal nacionalne televizije. Na izseku posnetka, objavljenega na YouTubu, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič med izrekanjem opomina poslancu SDS in enemu najbolj grobih ljudi v slovenski politiki Žanu Mahniču. Večer ni objavil posnetka nesramnega in poniglavega norčevanja Žana Mahniča iz zasebnosti premiera Roberta Goloba, in tudi mi ga ne bomo navedli. A dejansko smo se v tistem trenutku zavedeli, da je Urška Klakočar Zupančič tista izmed nas državljanov brez pozicij in z njimi, ki se mora dobesedno vsak dan soočati s temi grobimi in nesramnimi ljudmi. Ljudmi, ki so dve leti in pol grobo nadlegovali javnost, žalili vse povprek, diskvalificirali in lagali. Zdaj ko so v opoziciji, pa na srečo njihov glas doseže predvsem stene parlamentarnih dvoran. Prostaškost je tam, Urška Klakočar Zupančič kot predsednica državnega zbora pa je dejansko žrtev teh ljudi. Ki jo tudi ves čas napadajo.

TV komentar / Samozavest ali prevzetnost?

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je nadstandardna političarka. Že preprosto zato, ker ni tako ista in enaka kot večina slovenskih politikov, ne nazadnje jo drugačno dela že – za politični prostor tu in v svetu – drobni nosni pirsing. Pač, to je v tem političnem prostoru drugačno. A seveda ne gre le za to: zanjo sta značilna sodoben način govora in tudi neka čista samozavest, ki jo je izkazala, še preden je postala političarka. Prav za to gre: kot pogumno in odločno smo jo spoznali, še preden je postala političarka, zato smo – verjetno kar skupaj z njeno stranko – pričakovali, da bo alternativka tudi ostala. A njeno vedenje je skozi funkcijo žal postalo prevzetno in mnogokrat oblastno. Saj je bila ta nonšalanca čisto zabavna, ko je bila eden od nas, zdaj, ko je funkcionarka z avtom, varnostniki in ostalo minljivo dvorsko navlako, pa je to vedenje za slehernike zgolj neprijetno. Deluje kot bogataška žena prostaških manir in polne denarnice – takole bi jo človek na hitro ocenil, če bi jo srečal na primer na predstavi v Cankarjevem domu. Je že tako, da je moč test človeka: in kdor ne dojame, da višja ko je funkcija, več skromnosti od njega zahteva, je videti – pač slabo. In na tem testu jih tudi največ pade.

TV komentar / Stranski učinek Janševega nasilja

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila ob prvi obletnici nastopa funkcije gostja na TV Slovenija, kot veleva že tradicija. Slovenija nima letnega nagovora predsednice oziroma predsednika naciji, ima pa veliki pogovor s predsedujočim na javni televiziji. Če se morda zdi, da s tem nagovarjamo predsednico, da naj ta nagovor uvede, naj takoj povemo, da niti slučajno: to naj ostane med željami, ki se ne bodo izpolnile, torej poleg novega falcona in rezidence. Ne prvega, ne drugega, ne tretjega ne potrebuje ta deželica, saj šteje le toliko ljudi kot večje evropsko mesto.

TV komentar / Saj smo vedeli, da nas bo zaradi »navdušenja« nad Eriko Žnidaršič in Tarčo še bolela glava

S Televizijo Slovenija je res križ. Na tem mestu jo vedno branimo, ko se v njeno delo vtikajo politiki. In ko je treba, branimo tudi oddajo Tarča, Eriko Žnidaršič in njen populizem, njen preprosti žurnalizem, njeno izbiro gostov, ki so vedno znova ljudje iz politike ali njenega obstranja, ker le tako Erika Žnidaršič dobi v studio levega in desnega lopova, ker vsi so isti, vse je enako, vsi korumpirani, vsi pokvarjeni. Ampak ko jo branimo pred politiko in njenim vmešavanjem, je ne branimo zato, ker je dobra voditeljica ali novinarka, ampak zato, ker mora biti novinarstvo avtonomno. Seveda je zato pogosto videti, kot da cenimo njeno delo ali pa oddajo Tarča. Niti ne. Tu in tam naredijo dobro oddajo – oddaja ima kar nekaj dobrih novinarjev –, a vse skupaj je vedno znova populistični rodeo, na katerem nastrada vsak, ki ima kanček moči: ker kdor ima moč, ta je slab, tak je svet Erike Žnidaršič, v katerem pa je ona seveda velika mati Morala.

TV komentar / Predsednica malo zapoje

Voditelj Aleksandar Stanković je tudi slovenski javnosti znan predvsem po svoji pogovorni oddaji Nedeljom u 2 na prvem programu hrvaške javne televizije. Že pet let se v času poletnih počitnic, ko oddaje ni na sporedu, odpravlja na motoristična popotovanja, potem malo kramlja o krajih, ki jih prevozi, povsod pa se sreča tudi s posamezniki po svojem izboru. Letos poleti se je namenil po Sloveniji in Italiji. Stanković je tak sproščen samozavestnež, ki mu uspeva dajati vtis resnega družbenega komentatorja, čeprav se, resnici na ljubo, nikoli res ne opredeli do žgočih političnih vprašanj v rodni Hrvaški. A vrnimo se k njegovi poletni shemi: svoja motoristična potovanja objavi v oddaji Veter v laseh, kar je seveda samozavestna šala na račun njegove pleše. Zadeva je narejena simpatično.

TV komentar / Še en populistični udar 

In se je zgodilo, da je gospodarski in obrtni zbornici uspel še en velik populistični udar. Glede beleženja delovnega časa jim je spet uspelo shisterizirati celotno javnost. A brez novinarjev, ki tako radi sodelujejo v lobističnih akcijah teh dveh organizacij, tudi tokrat ni šlo. Po tokratnem populističnem udaru smo se začeli spraševati, ali ne bi morda morali imeti tudi novinarji javno objavljene sezname svojih lobističnih stikov, tako kot politiki. No, saj ne gre za lobiranje, le fino se je družiti z močnimi in bogatimi – in jim pomagati, ko so v stiski.

TV komentar / Briljantni državni sekretar

Ob vseh nedolžnih mrtvih otrocih v Gazi – a tudi ženskah in moških, njihova smrt ni nič manj smrt – je nekaj najbolj neprijetnega poslušati politike, ki poskušajo o vojni, tej v Izraelu namreč, govoriti, kot da zgolj štejemo svinjske polovice na policah v hladilnici. Pač mi smo diplomati, naša čustva bodo zadržana, ker smo takšni profesionalci, govorili bomo jezik interesov in geostrategije, mi vemo, kaj govorimo. Pač neprijetno. Neprijetno zato, ker govorijo v našem imenu, so naši predstavniki, so tisti, katerih glas se sliši tudi v tujini – so torej naš glas. In ta glas je za nas pač slab glas. To je glas Tanje Fajon. To je glas Nataše Pirc Musar. To je glas Roberta Goloba. To je glas Janeza Janše. To je glas Mateja Tonina. Veste, to so tisti politiki, ki so tako čustvovali, ko so umirali Ukrajinci. Ki so se vozili z vlakom v Kijev. Ki so nam pokazali, kako zelo jih boli. Ampak zdaj – so pa geostrateški. Zgolj mimogrede: Ukrajinci še vedno umirajo.

TV komentar / Čakajoč zdravniško zbornico

Celotna Slovenija je spoznala pediatrinjo in predavateljico na medicinski fakulteti Tino Bregant, ko je v času Janševe vlade kot državna sekretarka ministra Tomaža Gantarja razlagala, kako se ščititi pred virusom kovida. Poznamo jo kot utemeljiteljico ideje, da okužene starostnike pustijo v domovih za upokojence. »Na nivoju zdravstvene oskrbe smo izvedli nekaj, kar se bo izkazalo res kot dobra praksa in kar lahko uporabimo tudi za kasneje,« se je novinarjem hvalila aprila 2020. »Namreč, v domove za ostarele pošljemo ekipo, to se pravi, o tem bolniku, ki bo zbolel v domu za ostarele, odločamo v triažnem postopku – domski zdravnik, domska sestra, zdravnik iz regionalne bolnišnice in zdravnik, ki se spozna na paliativno oskrbo. Na ta način že naredimo prvo triažo in pravzaprav zdravstvo pripeljemo k bolnikovi postelji.« V praksi je bila posledica te »dobre prakse«, da je v Sloveniji za posledicami kovida umrlo nadpovprečno veliko stanovalcev upokojenskih domov, saj v bolnišnice sploh niso prišli, zaradi česar je Slovenija končala med rekorderji po številu smrti na celotnem svetu.

TV komentar / Kako skrbna je z drobnimi popravki Rosvita Pesek, ko ga Janez Janša kaj polomi

Čeprav bi bilo logično, da bi se v ponedeljek, po dveh dneh premora, Odmevi začeli s poročilom in oceno stanja v Izraelu in Palestini ali pa z zaslišanjem Tatjane Bobnar v državnem zboru, se Rosvita Pesek ni mogla upreti temi, ki mori in moti sanje vsem novinarjem, ki so notranjo politiko pokrivali že v devetdesetih letih: posvetu političnih strank o volilnem sistemu. Volilni sistem je namreč ideološka srčika SDS, to je vojna, ki jo je SDS bojevala celotna devetdeseta in na koncu dobila leta 2000 trdo klofuto celotnega političnega prostora, ko so vse stranke povedale Janši in kompanjonom: Ne, nočemo večinskega volilnega sistema, nočemo, da boš nekoč imel sam 60 poslancev in lahko delal, kar boš hotel. Seveda to, da si še vedno nihče razen SDS ne želi večinskega volilnega sistema, ni nobena novica niti danes. O volilnem sistemu vznikne razprava vsak mandat parlamenta, pride do javne razprave, to pa je tudi vse. S tem ni seveda nič narobe, brez dvoma pa to ni prva novica za oddajo formata Odmevi. A Rosvita je pač malce nostalgična, pa se ne more upreti tej svoji državniški temi, v kateri se počuti tako suverena.

TV komentar / Migrantska kriza medije ponovno postavlja pred zahtevne etične dileme

Že nekaj dni po vseh družbenih omrežjih odmevajo navedbe, da naj bi bilo v podhodu ljubljanske železniške postaje prišlo do posilstva, ki naj bi ga bili zagrešili prosilci za azil. Policija ostaja skopa z uradnimi informacijami, ne našteva storilcev, ne opisuje dogodka, v skladu z zakonodajo in etičnimi pravili pa seveda ne omenja nacionalnosti ne storilcev ne oškodovancev. Oziroma če se kar držimo njenega uradnega odgovora: »Osumljenec kaznivega dejanja še ni znan. Policisti o dogodku intenzivno zbirajo obvestila in ugotavljajo vse okoliščine. Pri dejanju je bila lažje poškodovana oškodovana oseba kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.«

TV komentar / Ko so politiki še imeli znanje in predvsem pogum

Konec političnega uravnoteževanja na TV Slovenija in ponoven zagon normalnega profesionalnega novinarstva prinašata tudi konec anksioznosti za gledalce. Zdaj nismo več v smrtni grozi, kakšnega neotesanega ali nevednega gosta iz vrst desne kvazi inteligence bomo morali gledati pa tokrat v Odmevih. In ko se je v torek v studiu Odmevov kot gost pojavil bivši predsednik republike in nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, smo vedeli, da bomo dobili to, kar od medija pač pričakujemo: kakovostno analizo dogajanja v Izraelu in Gazi, začinjeno z geostrateškim uvidom. In to se je tudi zgodilo.

TV komentar / Otroci, pustite šolo, prvi milijon vas čaka za vogalom!

Slovenija ima res izjemno dolgo zgodovino nasedanja piramidnim igram. Koliko ljudi je konec osemdesetih verjelo, da jim bo preprodaja čistil prinesla hišo! In koliko jih je verjelo, da bodo s Catch the cash prej ali slej postali milijonarji. Spet naslednji paket Slovencev je verjel, da bo delovala piramidna igra nakupov italijanskih fiatov pri Sandiju Grubeliću! Preživeli smo borzno vročico, pidovske barone, bitcoin in rudarjenje z njim, pa naložbe v zagonska podjetja …