TV komentar / Samozavest ali prevzetnost?

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je nadstandardna političarka. Že preprosto zato, ker ni tako ista in enaka kot večina slovenskih politikov, ne nazadnje jo drugačno dela že – za politični prostor tu in v svetu – drobni nosni pirsing. Pač, to je v tem političnem prostoru drugačno. A seveda ne gre le za to: zanjo sta značilna sodoben način govora in tudi neka čista samozavest, ki jo je izkazala, še preden je postala političarka. Prav za to gre: kot pogumno in odločno smo jo spoznali, še preden je postala političarka, zato smo – verjetno kar skupaj z njeno stranko – pričakovali, da bo alternativka tudi ostala. A njeno vedenje je skozi funkcijo žal postalo prevzetno in mnogokrat oblastno. Saj je bila ta nonšalanca čisto zabavna, ko je bila eden od nas, zdaj, ko je funkcionarka z avtom, varnostniki in ostalo minljivo dvorsko navlako, pa je to vedenje za slehernike zgolj neprijetno. Deluje kot bogataška žena prostaških manir in polne denarnice – takole bi jo človek na hitro ocenil, če bi jo srečal na primer na predstavi v Cankarjevem domu. Je že tako, da je moč test človeka: in kdor ne dojame, da višja ko je funkcija, več skromnosti od njega zahteva, je videti – pač slabo. In na tem testu jih tudi največ pade.

TV komentar / Stranski učinek Janševega nasilja

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila ob prvi obletnici nastopa funkcije gostja na TV Slovenija, kot veleva že tradicija. Slovenija nima letnega nagovora predsednice oziroma predsednika naciji, ima pa veliki pogovor s predsedujočim na javni televiziji. Če se morda zdi, da s tem nagovarjamo predsednico, da naj ta nagovor uvede, naj takoj povemo, da niti slučajno: to naj ostane med željami, ki se ne bodo izpolnile, torej poleg novega falcona in rezidence. Ne prvega, ne drugega, ne tretjega ne potrebuje ta deželica, saj šteje le toliko ljudi kot večje evropsko mesto.

TV komentar / Saj smo vedeli, da nas bo zaradi »navdušenja« nad Eriko Žnidaršič in Tarčo še bolela glava

S Televizijo Slovenija je res križ. Na tem mestu jo vedno branimo, ko se v njeno delo vtikajo politiki. In ko je treba, branimo tudi oddajo Tarča, Eriko Žnidaršič in njen populizem, njen preprosti žurnalizem, njeno izbiro gostov, ki so vedno znova ljudje iz politike ali njenega obstranja, ker le tako Erika Žnidaršič dobi v studio levega in desnega lopova, ker vsi so isti, vse je enako, vsi korumpirani, vsi pokvarjeni. Ampak ko jo branimo pred politiko in njenim vmešavanjem, je ne branimo zato, ker je dobra voditeljica ali novinarka, ampak zato, ker mora biti novinarstvo avtonomno. Seveda je zato pogosto videti, kot da cenimo njeno delo ali pa oddajo Tarča. Niti ne. Tu in tam naredijo dobro oddajo – oddaja ima kar nekaj dobrih novinarjev –, a vse skupaj je vedno znova populistični rodeo, na katerem nastrada vsak, ki ima kanček moči: ker kdor ima moč, ta je slab, tak je svet Erike Žnidaršič, v katerem pa je ona seveda velika mati Morala.

TV komentar / Predsednica malo zapoje

Voditelj Aleksandar Stanković je tudi slovenski javnosti znan predvsem po svoji pogovorni oddaji Nedeljom u 2 na prvem programu hrvaške javne televizije. Že pet let se v času poletnih počitnic, ko oddaje ni na sporedu, odpravlja na motoristična popotovanja, potem malo kramlja o krajih, ki jih prevozi, povsod pa se sreča tudi s posamezniki po svojem izboru. Letos poleti se je namenil po Sloveniji in Italiji. Stanković je tak sproščen samozavestnež, ki mu uspeva dajati vtis resnega družbenega komentatorja, čeprav se, resnici na ljubo, nikoli res ne opredeli do žgočih političnih vprašanj v rodni Hrvaški. A vrnimo se k njegovi poletni shemi: svoja motoristična potovanja objavi v oddaji Veter v laseh, kar je seveda samozavestna šala na račun njegove pleše. Zadeva je narejena simpatično.

TV komentar / Še en populistični udar 

In se je zgodilo, da je gospodarski in obrtni zbornici uspel še en velik populistični udar. Glede beleženja delovnega časa jim je spet uspelo shisterizirati celotno javnost. A brez novinarjev, ki tako radi sodelujejo v lobističnih akcijah teh dveh organizacij, tudi tokrat ni šlo. Po tokratnem populističnem udaru smo se začeli spraševati, ali ne bi morda morali imeti tudi novinarji javno objavljene sezname svojih lobističnih stikov, tako kot politiki. No, saj ne gre za lobiranje, le fino se je družiti z močnimi in bogatimi – in jim pomagati, ko so v stiski.

TV komentar / Briljantni državni sekretar

Ob vseh nedolžnih mrtvih otrocih v Gazi – a tudi ženskah in moških, njihova smrt ni nič manj smrt – je nekaj najbolj neprijetnega poslušati politike, ki poskušajo o vojni, tej v Izraelu namreč, govoriti, kot da zgolj štejemo svinjske polovice na policah v hladilnici. Pač mi smo diplomati, naša čustva bodo zadržana, ker smo takšni profesionalci, govorili bomo jezik interesov in geostrategije, mi vemo, kaj govorimo. Pač neprijetno. Neprijetno zato, ker govorijo v našem imenu, so naši predstavniki, so tisti, katerih glas se sliši tudi v tujini – so torej naš glas. In ta glas je za nas pač slab glas. To je glas Tanje Fajon. To je glas Nataše Pirc Musar. To je glas Roberta Goloba. To je glas Janeza Janše. To je glas Mateja Tonina. Veste, to so tisti politiki, ki so tako čustvovali, ko so umirali Ukrajinci. Ki so se vozili z vlakom v Kijev. Ki so nam pokazali, kako zelo jih boli. Ampak zdaj – so pa geostrateški. Zgolj mimogrede: Ukrajinci še vedno umirajo.

TV komentar / Čakajoč zdravniško zbornico

Celotna Slovenija je spoznala pediatrinjo in predavateljico na medicinski fakulteti Tino Bregant, ko je v času Janševe vlade kot državna sekretarka ministra Tomaža Gantarja razlagala, kako se ščititi pred virusom kovida. Poznamo jo kot utemeljiteljico ideje, da okužene starostnike pustijo v domovih za upokojence. »Na nivoju zdravstvene oskrbe smo izvedli nekaj, kar se bo izkazalo res kot dobra praksa in kar lahko uporabimo tudi za kasneje,« se je novinarjem hvalila aprila 2020. »Namreč, v domove za ostarele pošljemo ekipo, to se pravi, o tem bolniku, ki bo zbolel v domu za ostarele, odločamo v triažnem postopku – domski zdravnik, domska sestra, zdravnik iz regionalne bolnišnice in zdravnik, ki se spozna na paliativno oskrbo. Na ta način že naredimo prvo triažo in pravzaprav zdravstvo pripeljemo k bolnikovi postelji.« V praksi je bila posledica te »dobre prakse«, da je v Sloveniji za posledicami kovida umrlo nadpovprečno veliko stanovalcev upokojenskih domov, saj v bolnišnice sploh niso prišli, zaradi česar je Slovenija končala med rekorderji po številu smrti na celotnem svetu.

TV komentar / Kako skrbna je z drobnimi popravki Rosvita Pesek, ko ga Janez Janša kaj polomi

Čeprav bi bilo logično, da bi se v ponedeljek, po dveh dneh premora, Odmevi začeli s poročilom in oceno stanja v Izraelu in Palestini ali pa z zaslišanjem Tatjane Bobnar v državnem zboru, se Rosvita Pesek ni mogla upreti temi, ki mori in moti sanje vsem novinarjem, ki so notranjo politiko pokrivali že v devetdesetih letih: posvetu političnih strank o volilnem sistemu. Volilni sistem je namreč ideološka srčika SDS, to je vojna, ki jo je SDS bojevala celotna devetdeseta in na koncu dobila leta 2000 trdo klofuto celotnega političnega prostora, ko so vse stranke povedale Janši in kompanjonom: Ne, nočemo večinskega volilnega sistema, nočemo, da boš nekoč imel sam 60 poslancev in lahko delal, kar boš hotel. Seveda to, da si še vedno nihče razen SDS ne želi večinskega volilnega sistema, ni nobena novica niti danes. O volilnem sistemu vznikne razprava vsak mandat parlamenta, pride do javne razprave, to pa je tudi vse. S tem ni seveda nič narobe, brez dvoma pa to ni prva novica za oddajo formata Odmevi. A Rosvita je pač malce nostalgična, pa se ne more upreti tej svoji državniški temi, v kateri se počuti tako suverena.

TV komentar / Migrantska kriza medije ponovno postavlja pred zahtevne etične dileme

Že nekaj dni po vseh družbenih omrežjih odmevajo navedbe, da naj bi bilo v podhodu ljubljanske železniške postaje prišlo do posilstva, ki naj bi ga bili zagrešili prosilci za azil. Policija ostaja skopa z uradnimi informacijami, ne našteva storilcev, ne opisuje dogodka, v skladu z zakonodajo in etičnimi pravili pa seveda ne omenja nacionalnosti ne storilcev ne oškodovancev. Oziroma če se kar držimo njenega uradnega odgovora: »Osumljenec kaznivega dejanja še ni znan. Policisti o dogodku intenzivno zbirajo obvestila in ugotavljajo vse okoliščine. Pri dejanju je bila lažje poškodovana oškodovana oseba kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.«

TV komentar / Ko so politiki še imeli znanje in predvsem pogum

Konec političnega uravnoteževanja na TV Slovenija in ponoven zagon normalnega profesionalnega novinarstva prinašata tudi konec anksioznosti za gledalce. Zdaj nismo več v smrtni grozi, kakšnega neotesanega ali nevednega gosta iz vrst desne kvazi inteligence bomo morali gledati pa tokrat v Odmevih. In ko se je v torek v studiu Odmevov kot gost pojavil bivši predsednik republike in nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, smo vedeli, da bomo dobili to, kar od medija pač pričakujemo: kakovostno analizo dogajanja v Izraelu in Gazi, začinjeno z geostrateškim uvidom. In to se je tudi zgodilo.

TV komentar / Otroci, pustite šolo, prvi milijon vas čaka za vogalom!

Slovenija ima res izjemno dolgo zgodovino nasedanja piramidnim igram. Koliko ljudi je konec osemdesetih verjelo, da jim bo preprodaja čistil prinesla hišo! In koliko jih je verjelo, da bodo s Catch the cash prej ali slej postali milijonarji. Spet naslednji paket Slovencev je verjel, da bo delovala piramidna igra nakupov italijanskih fiatov pri Sandiju Grubeliću! Preživeli smo borzno vročico, pidovske barone, bitcoin in rudarjenje z njim, pa naložbe v zagonska podjetja …

TV komentar / Vračajo se v času SDS-prevzema umaknjeni novinarji in voditelji

Pretekli teden se je končno zgodilo: od SDS nastavljena urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik je odstopila, na njeno mesto pa je vršilec dolžnosti direktorja televizije postavil za začasno urednico dolgoletno novinarko in še nedavno dopisnico iz Berlina Polono Fijavž. In čeprav smo, vajeni RTV Slovenija, pričakovali, da se bosta začeli natezanje in mečkanje, je Polona Fijavž hitro imenovala nove vršilce dolžnosti področnih urednikov ter z uredniških in voditeljskih mest odstranila vse, ki so bili del nasilnega prevzema javne televizije s strani Janševe SDS ali v njem sodelovali. Kar je seveda edino logično: na ta mesta sodijo novinarji, ne pa ljudje, ki so bili tja pripeljani naravnost iz kabineta nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše in njegovih medijev v slamnati lasti madžarske vlade (dejansko pa gre seveda za medije, ki jih obvladuje SDS).

TV komentar / Same ženske

Takole se je začela Tarča v četrtek, 14. septembra. Erika Žnidaršič: »Dober večer! Tarča nocoj s predsednicami in podpredsednicami političnih strank o prihodnosti slovenske politike. Tanja Fajon, predsednica SD, Asta Vrečko, predsednica Levice, Jelka Godec in Vida Čadonič Špelič, podpredsednici SDS in Nove Slovenije, namesto že potrjene podpredsednice Gibanja Svoboda Urške Klakočar Zupančič pa so nam tik pred zdajci v oddajo poslali poslanko Tamaro Vonta. Komaj so se začeli postopki evidentiranja kandidatov za evropske volitve, že so se začela prerivanja. Kdo si želi v Bruselj in tja ne bo mogel …« Naj se na tej točki ustavimo. Saj vsi vemo, zakaj so izbrali žensko sestavo. Takole gredo stvari. V SDS so se odločili, da bodo poslali v Tarčo Jelko Godec. Pravzaprav se ni bilo treba veliko odločati; jasno je, da se Janša v takih oddajah ne pojavlja, kajne? No, pride le, če pride iz Svobode Robert Golob. Potem pride tudi Janša.

TV komentar / Kaj z Evropsko unijo?

Z veseljem je gledati oddaje, ki jih pripravlja danes že uveljavljeni zunanjepolitični novinar Adrijan Bakič. Že zaradi stila, jezika, bontona, natančnosti – Bakič ima vse odlike stare zunanjepolitične redakcije TV Slovenija. In tajming oddaje o prihodnosti Evropske unije je bil izbran dobro, dan pred urbi et orbi zadnjim nagovorom predsednice Ursule von der Leyen »evropskim ljudstvom«. Naslednje leto ob tem času bo namreč že izvoljena nova sestava evropskega parlamenta, komisija pa bo morda imela že novega predsednika oziroma predsednico. Zakaj morda? Ker so politična razmerja v Evropski uniji iz mandata v mandat bolj zapletena, rdeče-črna koalicija pa vsak mandat izgubi malo moči. Rezultat vsakih naslednjih evropskih volitev je bolj obremenjen z rastjo skrajne desnice po vsej Evropi. Le čestitali smo torej lahko avtorjem oddaje – dejansko je zadnji govor predsednice komisije lahko razumeti kot neuradni začetek predvolilne kampanje.

TV komentar / Devica, Igor E. Bergant?

Ta teden je Odmevom uspelo imeti močne goste, voditelj je bil Igor E. Bergant, ki se na goste dobro pripravi. V ponedeljek smo tako gledali dva: premiera Roberta Goloba ter novo koordinatorko Levice in ministrico za kulturo Asto Vrečko. Pogovor s premierom se je začel dobro, trda vprašanja so premieru dejansko naložila, da je razložil poteze vlade. Od obdavčitve bank do načina ocenjevanja škode. A kje se je Bergant najbolj razvnel? Pri ustavljenih pogajanjih o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Je to res največji problem mesec dni po uničujočih poplavah – da so zaradi ukrepov obstala pogajanja v sektorju, ki so se mu nazadnje plače zvišale aprila letos, predzadnjič pa novembra lani?

TV komentar / Normalnost

V tej rubriki se prispevki Nova24TV ne znajdejo pogosto, še redko ne. Zakaj? Ker to ni televizija, ampak propagandna produkcija, ki se zgolj dela, da je medij. Tako kot na primer Demokracija ni medij – pa čeprav formalno je –, ampak propagandni pripomoček stranke SDS. A v to kategorijo žal še danes spada premnogo oddaj na TV Slovenija, ki jih pripravljajo kadri SDS, med njih tudi polovica Dnevnikov in Odmevov ter večina sobotnih Utripov. Vse je pač podrejeno promociji SDS in njenega prelepega vodje. In vse skupaj je zdaj že farsično, zlasti ko Odmeve vodi Rosvita Pesek – še nikoli doslej ni bila tako pristranska, še nikoli ni šla v svojem navijaštvu tako daleč. Kot da se pripravlja na odhod v politiko. Bo mar kandidatka SDS na evropskih volitvah?

TV komentar / Politična enotnost

Saj razumemo politike, da poskušajo pokazati zavzetost pri odpravljanju posledic poplav – ljudje, ki so jih poplave prizadele, poleg pomoči potrebujejo tudi spodbudno besedo. In brez dvoma je sporočilo, da je tako rekoč celotna družba z njimi, lahko samo dobro. Razumemo tudi idejo novinarja in voditelja Uroša Slaka, da v studio oddaje 24ur zvečer pripelje hkrati predsednika vlade Roberta Goloba in vodjo največje opozicijske stranke Janeza Janšo, da nam pokažeta enotnost politike pri skrbi za ljudi in zavzetosti za sanacijo.

TV komentar / Poglejte me, pomagam!

Včasih je treba začeti na cestah. Cestah, južno od Avstrije in vzhodno od Italije. Torej na naših cestah, a ko pravimo naših, mislimo na ceste, ki se vijejo iz omenjenih dveh držav po celotnem Balkanu. Ker je povsod enako. Povsod se ljudem namreč noro mudi. Pa ne samo moškim. Mudi se vsem, ne glede na spol. To ni vožnja, to je tekma. Nobeden noče biti izrinjen na sramotni navadni pas. Vsi so na prehitevalnem. In vsem se mudi. Noro se jim mudi. In ne bomo se vpletali v samo vožnjo, ampak v to hitenje. Ker saj ni dvoma: vsakemu se kdaj kam mudi. Noro mudi. Ampak nikomur se pa ne mudi vedno. Še pretežno se nikomur tako ne mudi, da ne bi mogel priti na cilj 15 minut kasneje. A kam se torej tako mudi? Mudi se priti na cilj. Domov. To je ta velika zmaga. Hitro priti domov. In po tej adrenalinski in živčni vožnji, med katero se po navadi vsi ostali slabo počutijo, malo se še kregajo z voznico ali voznikom – ta je pač poln adrenalina živčen in nestrpen do vseh, s potniki vred, torej najbližjih –, pridejo na cilj. In kaj potem naredi šofer oziroma šoferka? Pravico ima do posebne obravnave. Ima pravico do počitka. Do tega, da drugi razpakirajo. Do tega, da drugi naredijo večerjo. Pač mora priti k sebi. Ker nas je hitro pripeljal domov. Junak. Od naporne adrenalinske vožnje zato zdaj lahko sedi na kavču. Lahko si odpre pivo in šnofa po družbenih omrežjih na telefonu in pretika med kanali na televiziji. Ja, vse to si je zaslužil. Ker so hitro prišli domov. In ker je od tega čisto uničen. Zdaj lahko uro, dve, tri počiva. Po tem junaštvu gre lahko tudi kar spat.

TV komentar / V živo iz poplavljene Slovenije

Nobenega dvoma ni, iskrenost je pri tem potrebna, da so izredni dogodki, kot so katastrofalne poplave, poseben trenutek za novinarsko skupnost. Grobo rečeno, trenutek, ki se ga nekako novinarji razveselijo, saj lahko pokažejo širše razsežnosti svojega poklica, svojo družbeno relevantnost in prisotnost. Ne samo zato, ker se novinarji, snemalci in fotografi vedno in med prvimi že nekako prebijejo na kraj dogajanja, kar je seveda poseben adrenalin, ki tudi sicer poganja ta poklic, ampak ker takrat pridejo v stik s sleherniki, novinarstvo je v tistem trenutku res poklic za ljudi in od ljudi, novinarska togost popusti, nenadoma je to skupnost, ki ima enake cilje – pomagati, pomagati skupnosti z informacijami, pomagati odločevalcem in ljudem. In ljudje jih tudi tako dojemajo. In seveda imajo prav: ko se neki kraj pojavi na televiziji, v novicah tiskanih medijev ali radijskem poročanju, s tem dobi pogosto tudi pozornost tistih, ki lahko in morajo pomagati. A ne gre le za to: novinarsko poročanje tudi vse, ki niso vpleteni vanj, ki jih torej nesreča ni doletela, angažira, da se priključijo in pomagajo, eni z nakazili, drugi pa tudi z lastnimi rokami ali kakšno drugo obliko pomoči.

TV komentar / In ko je v Slovenijo prišel tornado, je bil le še prva novica, nič več

Prvega avgusta 2023 si ne bomo zapomnili – pa čeprav je bil to dan, ko smo v Sloveniji videli in doživeli mali tornado. Ne bomo si ga zapomnili, ker mali tornado ni bil glede na vse vremenske dogodke julija 2023 prav nič posebnega, še izstopajoče škode glede na siceršnje posledice vsakodnevnega vremenskega dogajanja ni naredil. In tako je oddajo Odmevi tokrat zastavila tudi voditeljica Tanja Starič: najprej novica, da je Ilirsko Bistrico prizadel tornado, nato pogovor s prvim človekom civilne zaščite Srečkom Šestanom, ki je bil tisti trenutek na kraju dogajanja, pri čemer je bil tudi njegov poudarek zelo umesten, da je namreč za tornadom prišla v Ilirsko Bistrico še močna nevihta.

TV komentar / Malce zagatno za novinarsko skupnost je, ko Tina Gaber opravi njeno delo in predstavi sistemsko korupcijo

Ko se je v javnosti pojavil viralni posnetek aktivistke za pravice živali in partnerice premiera Roberta Goloba, v katerem je s pravniško natančnostjo razložila, da obstajajo tudi na področju urejanja okolja lobiji, ki povezani z javnimi službami predvsem dobro služijo in zaslužku katerih so javni razpisi pisani na kožo, so novinarji po vseh medijskih hišah kar malo onemeli: pač neprijetno je, ko nekdo, iz katerega bi se rad predvsem ves čas malce norčeval in nad njim vihal nos, opravi tvoje delo – in to še natančno in dobro. Tina Gaber je s svojimi prijatelji in sodelavci namreč naredila prav to: pokazala je, da je odstrel nutrij za nekatere – ki se seveda vedno znova predstavljajo kot veliki zaščitniki živali – predvsem dober posel, s katerim bodo veliko zaslužili. Kot ne bi videli tega že pri medvedih, kjer je najprej skupina lovcev naredila paniko, nato pa je ta ista skupina ljudi posredno dobila dovoljenje za odstrel medvedov. A odstrel ne gre po konceptu »odstrelili bomo medvede, ki ogrožajo življenje in delo ljudi«, ampak po konceptu povpraševanja po medvedih kapitalcih, ki jih bodo najlaže prodali turističnim lovcem, ki so za veliko medvedovo glavo pripravljeni odšteti največ evrov.

TV komentar / Slovenija, od kod lepote tvoje?

Pogled od zunaj je vedno dober – ni pa vedno najlažji.

TV komentar / Zastoji! Ko Jani Muhič naredi korak naprej in nas neizmerno razveseli

V torek zvečer smo se sicer najprej razveselili teme, ki so jo za osrednjo izbrali v oddaji 24ur zvečer. Promet. To je resna tema, izzivi na tem področju so izjemno resni, predvsem okoljski, Slovenija pa pri tem izjemno zaostala. Veselili smo se, da bodo v studiu spet prometni strokovnjaki, morda kakšen geograf, upali smo na kakšen prispevek iz naprednih evropskih držav, kjer so se okoljskih težav zaradi prometa že resno lotili. Se bodo morda na POP TV lotili simulacije možnega razvoja javnega prometa? POP TV namreč takšne prispevke sem in tja naredi res odlično! Pokažejo primere, se vozijo s tramvaji po Dunaju (to smo pričakovali), predstavijo električna kolesa, s katerimi se vozi vse več Francozov (to smo tudi pričakovali), morda nam bodo celo pokazali kot tramvaj dolge ekološke avtobuse, ki jih je danes že mogoče srečati po avtocestah in mestih po Evropi. Z drugimi besedami: bili smo polni pričakovanj!

TV komentar / Teta iz Avstrije

Po janšističnem izbrisu družbeno malce presežnih oddaj in novinarjev na RTV Slovenija je v tej državi res malo, zelo malo televizijskega programa, v katerem bi lahko prisluhnili resnim razmišljevalcem – naj uporabimo to besedo, ker je beseda intelektualec prevzetna in neprijetna. A tega drugje kot na TV Slovenija preprosto ni, razen ko kakšnega povabijo, da se izreče o aktualnih, običajno strogo političnih dogodkih. Nekaj malega se je iz tedna v teden izmuznilo SDS-vrhuški na TV skozi kulturni program. A so vedno izvedeli in zato na koncu tudi kazensko odpustili urednico kulturnega programa Zemiro A. Pečovnik.

TV komentar / Se zdi, da je Urbanija sadistični psihopat?

Začelo se je pretekli teden, ko je službo na RTV Slovenija z naslednjim dnem izgubila, seveda zaradi krivdnih razlogov, urednica kulturne redakcije Zemira A. Pečovnik. Čeprav vemo, da je šlo za prekinitev delovnega razmerja zaradi političnih razlogov, moramo biti natančni, tako kot je bil Uroš Urbanija: očita ji namreč kršitev notranje organiziranosti, zlorabo dopusta, neizvajanje navodil nadrejenih oziroma odločitve brez pokritja nadrejenega. Čeprav je Zemira A. Pečovnik res odločila, da ob podelitvi Prešernovih nagrad predvajajo tudi zaključni nastop Svetlane Makarovič, in je ena izmed urednic, ki so se vestno držale stavkovnih pravil, s čimer je zagotovo jezila Uroša Urbanijo in vse ostale predstavnike stranke SDS na RTV, pa lahko že zdaj zapišemo, da je Urbanija ni izbral zato, ampak zaradi političnih razmislekov SDS. Uroš Urbanija namreč vse stvari danes počne iz zavedanja, da bo sam kot direktor TV Slovenija in de facto v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija že kmalu razrešen, a se politični boj za SDS in zanj s tem niti najmanj ne zaključuje, temveč zgolj prehaja v naslednjo fazo. Urbanija je ves čas v službi SDS in tako bo tudi dan po razrešitvi.

TV komentar / Kako se imenujejo ljudje, ki poskušajo relativizirati oznako fašist?

Pozorni bralki in zbranemu bralcu te rubrike zagotovo ni ušlo, da se podpisana ves čas izogiba kakršnemukoli odzivanju na oddajo Arena, ki jo po ukinitvi Studia City ob ponedeljkih pripravlja Igor Pirkovič. A ne gre za vzvišenost ali prevzetnost, ampak za natančnost: v tej rubriki namreč komentiramo in ocenjujemo televizijske oddaje, ta zadeva pa ne izpolnjuje res nobenih pogojev, da bi ji lahko rekli oddaja ali televizijska. V bistvu še najbolj spominja na tisto otroško igro, ko smo v drugem razredu osnovne šole zbrali par prijateljev in prijateljic v dnevni sobi, eden se je delal, da je voditelj, drugi pa so bili gostje, prazna vaza na mizi je bila mikrofon, luč meblo, ki je bingljala nad sedežno garnituro, pa kamera. Čez to popoldansko otroško igro namreč Pirkovičev domet ne seže, pa če smo še tako prijazni (seveda nismo), zato tudi nima kaj delati v najbolj resni televizijski rubriki.

TV komentar / Na POP TV se jim smili vsak kapital, nemški, slovenski, še hrvaški

Že dolgo si nismo tako iskreno želeli normalizacije javne televizije. Pa ne zato, ker opazujemo, kako četica ljubiteljev SDS ne zmore skrivati bolečin, ko končno izgubljajo iz rok ta za politične stranke nedovoljeni sadež, ampak ker oddaja 24 ur ta teden res pridno skrbi, da se naša želja, da bi lahko gledali čim manj njenih informativnih oddaj, povečuje. Začelo se je že pretekli četrtek, s prispevkom o tožbi ubogega nemškega kapitala, kako težko mu je v Sloveniji. Oh, ja, res. Ker so davki na dobiček nižji? Ker je cena delovne sile pri nas bistveno nižja? Ker imajo pribitke v svojih trgovinah dvakrat višje kot v Nemčiji? Ker lahko izkoriščajo sistem internih cen in notranjih »prodaj« znotraj koncernov? Ker njihove banke lahko pri nas zaračunavajo še enkrat višje obresti kot v Nemčiji ali Avstriji? Ali morda zato, ker na depozitne vloge lahko varčevalcem dajejo minimalne obresti? POP TV očitno boleha za postkomunističnim sindromom, kjer je vse, kar pride z Zahoda, domnevno dobro in super – in seveda moramo vsakega obravnavati kot Božička, ki nosi darila. Taka podredljivost je bila morda še razumljiva tam do sredine devetdesetih, a danes je vse skupaj le patetično.

TV komentar / Najboljša oddaja

Kakšna zloba in beda morata biti v človeku, ki zaseda eno najpomembnejših funkcij v državi – namreč mesto direktorja ali urednika na RTV Slovenija –, da spremeni programsko shemo drugega programa TV Slovenija (urednik tega je Janši vedno vdani in za dobro pogodbo še bolj Rajko Gerič) in »uredi« živo prenašanje seje novega sveta RTV. A ne tako, da se snemanje začne, ko se seja začne, ampak že v trenutku, ko ljudje prihajajo v sobo, v živo snema, kako si slačijo oblačila, iščejo svoje mesto, kako se pogovarjajo, spoznavajo, pač ves neformalen del seje – vse z namenom, da jih že v izhodišču osramoti, jih prikaže kot neznalce, nevedneže, tepce, ki se ne znajo obnašati. Še več, na sejo vodstvo zavoda ni povabilo nikogar od odgovornih, tam ni bilo nikogar razen sekretarke sveta in nekega čudnega tipa, ki se ni predstavil nikomur, nato pa izustil, najprej seveda brez imena in priimka, da je pooblaščenec uprave, nato pa tudi, da je on Drago Zadergal. In spet ni povedal, kdo sploh je, da je namreč vršilec dolžnosti vodja pravne službe. Kakšna parada nesramnosti, poslati prav tega Draga Zadergala na sejo, namreč človeka, ki ga je Janez Janša poslal na RTV naravnost iz SDS, da je igral partijskega sekretarja.

TV komentar / Eugenija na tržnici

Po novinarskih uredništvih še zdaj kroži zgodba, da je nekoč v davnih časih moral vsak novinar prvi mesec, dva po prihodu v novinarsko hišo hoditi na tržnico popisovat cene sadja in zelenjave. Vsak dan, z beležko v roki. Saj veste, hodil je od ene branjevke do druge in jih spraševal, po koliko ponujajo svoje izdelke. In na koncu naj bi vsak dan napisal poročilo, koliko je stala čebula (od - do), koliko krompir, pa korenček, mladi krompir, kifeljčar posebej, briške češnje toliko, mandarine iz doline Neretve toliko itd. Tako naj bi se kalilo pravo novinarsko pero, le tako naj bi novinar postal tisti pravi novinar, ki potem lahko zruši Nixona, če ne že Brežnjeva. Ker le na tržnici se lahko pravilno skališ, le na tržnici lahko začutiš utrip družbe, navadnega človeka in njegove tegobe.

TV komentar / Celjski miting resnice

Na POP TV so dejansko začeli uživati v novem položaju prvega javnega televizijskega medija – položaj, ki ga imajo, odkar SDS oblega RTV. A ko pravimo uživati, mislimo dobesedno: prav uživajo v tem, da delajo kompleksne in natančno izdelane oddaje. Tako so si vzeli čas in naredili uro in pol dolgo oddajo kot odziv na zdaj že več kot mesec dni star dekliški pretep na strehi celjskega nakupovalnega središča. Voditeljica Janja Sodja je bila kot vedno dovolj sodobna, oddajo pa so postavili kar v Celju, kjer redko doživijo takšne medijske dogodke, s čimer so avtomatično h gledanju privabili lokalno prebivalstvo, tudi mlade. Zadetek v polno.