Slovenija je premalo izkoriščala svojo strateško lego za evropske interkonekcije

Za gospodarsko rast v Sloveniji so nujne investicije, ob tem pa je zelo pomemben optimalni delež domačih storitev in dobav. Če bodo pri investicijah sodelovali samo tuji dobavitelji in izvajalci bo večina dodane vrednosti odšla v tujino. V energetiki in učinkoviti rabi energije v naslednjih letih načrtujemo številne investicije za dosego treh ključnih ciljev: Več

Krepitev omejene moči Evrope

Rezultati evropskih parlamentarnih volitev so tako nerazumljivi kot pretresljivi. Z eno teorijo ni mogoče pojasniti tako raznolikih rezultatov po državah. Več

Evropski zemljepis vrednot

Kako naj se Evropa odzove ob soočenju z vnovičnim ruskim obujanjem imperialne tradicije, varljivimi metodami in odrazi sovjetske preteklosti? Naj daje prednost »vrednoti zemljepisa« ali »zemljepisu vrednot«? Več

Tudi komisarske karte se že mešajo

Pomemben del visoke kadrovske trgovine v EU so tudi komisarski položaji. V zakulisju se že usklajujejo, predvsem najvplivnejše članice, ki si bodo razdelile ključne resorje. Za uspeh v pogajanjih, sploh za male članice, je bistvena jasna strategija interesov in lobiranja. V politično pretreseni Sloveniji je ob komisarskem imenovanju velik vprašaj. Več

Preoblikovanje evropske politike

Mnogi Evropejci se bojijo verjetnega izida bližnjih volitev v Evropski parlament: velike podpore protievropskim protestnim strankam, ki se bodo skoraj zagotovo skušale predstaviti kot dejanske zmagovalke. A z zvijanjem rok ne bo mogoče rešiti politične krize v Evropski uniji. Več

Bodo volitve v Evropski parlament letos res drugačne?

Ena izmed najpogosteje izpostavljenih obljub za letošnje volitve v Evropski parlament je, da bodo drugačne, kot so bile neposredne volitve v to predstavniško telo do sedaj. A se opazovalcu postavlja vprašanje, če bo temu res tako. Več

Evropska politika v pasti

Na zadnji evropskih parlamentarnih volitvah leta 2009 se je zdelo, da se vsi državljani evropskih držav soočajo z istimi izzivi. Države po vsej celini so imele polne roke dela s posledicami globalne krize, ki je izbruhnila leto prej. Pet let pozneje, tik pred novimi evropskimi volitvami, se razmere ne bi mogle bolj razlikovati. Več

Aktualnost delavskega vprašanja v Evropi

Nedavno smo pri sindikatu Pergam izvedli obširno anketo med delavci v velikih podjetjih. Na kratko jo bom opisala, da pokažem, kako neustrezno nekateri uporabljajo izraz »delavska aristokracija«. Ti delavci praviloma res delajo po pogodbah za nedoločen čas v velikih podjetjih, kjer so kršitve delovnih pravic redkejše kakor v majhnih podjetjih. Anketa je pokazala, da so člani sindikata, kakor je mogoče pričakovati, prej starejši delavci in delavke kakor mlajši, a imajo tudi nižjo izobrazbo in zato nižje dohodke. Še večje presenečenje je, da so ženske praviloma pogosteje članice sindikata kakor moški. Sindikati torej ne zastopajo »delavske aristokracije«, temveč prej »revne zaposlene«, ki so v konfliktu tako s kapitalom kakor tudi z »bogatimi zaposlenimi« v podjetju. VEČ>> Več

EU ni 'letno poročilo' osebnih uspehov komisarjev

Ko sem še kot mlad novinar leta 1998 spremljal lokalne volitve v Mariboru, sem se jezil, zakaj za vraga so politiki največje in najbolj odmevne projekte odpirali tik pred volitvami. Enako lani, ko so zaradi lokalnih volitev na Kosovu v Prištini, kjer vodim največji EU projekt osveščanja javnosti o EU na Zahodnem Balkanu, tik pred volitvami končno odprli prenovljeno avenijo Matere Tereze in oba trga na vsaki strani bulevarja. Vsi ti veliki infrastrukturni projekti niso pomagali Alojzu Križmanu in Isi Mustafi, dotakratnima županoma, da bi bila ponovno izvoljena. Več

Evropa po Ukrajini

Ko izbruhne nepričakovana kriza, ljudje običajno domnevajo, da nič več ne bo enako in do natančno takšnega zaključka so po ruski priključitvi Krima prišli tudi številni Evropejci. Imajo prav? Več

Ne (nove) volitve temveč solidarnost (onkraj zakona)!

Tudi ne pravimo: MI smo, ki vas vodimo v obljubljeno deželo Pravice. Ne MI, ampak VSI, ki se bodo borili za poštenost, odkritosrčnost in načelnost v življenju, pripomorejo k razvoju. S. Kosovel Več

Bo Vladimir Putin okrepil evrsko območje?

Jacek Rostowski, ki je bil do lanskega novembra poljski finančni minister, je pred kratkim omenil, da si ruski predsednik Vladimir Putin ne bi bil drznil priključiti Krima, če ne bi opazil agonije Evropske unije ob iskanju rešitve za evrsko krizo. Ima Rostowski prav? Več

Koga sprašuje EU, po kateri poti naj gre?

Poglejmo nekaj dejstev v zvezi s finančno perspektivo 2014-2020. Za Slovenijo bodo evropska sredstva iz te perspektive predstavljala glavnino razvojnih sredstev, saj naša država glede na razmere ne premore resnejših lastnih razvojnih sredstev. Razvoj v naslednjih letih bo torej pretežno financiran z evropskimi sredstvi, iz naslova kohezijskih, regionalnih in drugih skladov. Vemo tudi, da so razpisi za pridobivanje evropskih sredstev pripravljeni v skladu s temeljnimi strateškimi dokumenti Evropske unije in držav članic. Več

Evropske bližnjice do zaposlenosti mladih

Novi italijanski premier Matteo Renzi bi visoko brezposelnost med mladimi napadel z zniževanjem obremenitev dela. Takšen pristop ima veliko prednosti, pa ne le v Italiji, temveč povsod po Evropi, kjer neposredne in posredne obdavčitve za delodajalce in delovna mesta predstavljajo polovico vseh davkov, medtem ko davki na kapital predstavljajo le petino. A davčna reforma bo dolg in težaven podvig in obstajajo veliko hitrejši načini, da bi mlade vključili v delovno silo. Več

Tajna zgodovina finančne krize

Balzacov veliki roman Izgubljene iluzije se zaključi z razlago razlike med uradno zgodovino, ki so 'same laži', in 'tajno zgodovino', to je resnično zgodbo. Včasih je bilo spotakljive zgodovinske resnice mogoče zamegliti za zelo dolgo časa, celo za vedno. Zdaj pa ne več. To ni nikjer očitneje kot v poročilih o globalni finančni krizi. Uradna zgodovina je ameriške Zvezne rezerve, Evropsko centralno banko in druge pomembne centralne banke opisala kot akterke, ki so globalni finančni sistem z usklajeno akcijo rešile pred katastrofo. A nedavno objavljeni prepisi sestankov zveznega odbora za odprti trg, glavnega izvršilnega organa zveznih rezerv, razkrivajo, da so zvezne rezerve po krizi dejansko postale svetovna centralna banka, vendar še vedno služijo predvsem ameriškim interesom. Več

Evropska past srednjih let

Evropski politiki so se končno zavedli resnih posledic marginalizacije mladih. Vendar na obzorju že preži druga socialna katastrofa, ki je še ne prepoznavajo. Tokrat gre za delavce srednjih let, ki se jim ne obeta nič dobrega. Več

Odmikanje na rob: Zakaj Velika Britanija beži pred Evropo?

Velika Britanija je nekoč igrala ključno vlogo pri vodenju Evrope in očitno je, da je imela od tega koristi. A zdaj Združeno kraljestvo Evropski uniji obrača hrbet in se je odločilo, da se bo ukvarjalo z obrobnimi zadevami. To je napačna odločitev. Več

Na kaj mislimo, ko govorimo o Evropi?

Maja bodo »evropske volitve«. No, tako rečemo v pogovornem jeziku ali publicističnem žargonu. Politično korektnejši ljudje rečejo »volitve poslancev evropskega parlamenta«. V resnici bomo volili poslance parlamentarne skupščine EU. Res je, na pogovorni ravni EU pogosto imenujemo kar Evropa, čeprav ta Evropa še ne zavzema niti polovice celine Evropa. Gre za izmuzljive pojme in še bolj izmuzljive vsebine, ki jih skušajo zajeti ti pojmi. Evropa, v resnici EU, naj bi predstavljala vrh demokracije, čeprav tej tvorbi dejansko vladata dva organa (Evropska komisija in Evropski svet), ki nista voljena in, če že govorimo, da v demokraciji oblast pripada ljudstvu, in da smo vsi mi tudi državljani Evrope, pravzaprav državljani EU, je to vsaj nenavadno. Zgodilo se je že, da je v Evropskem svetu o pomembnih, nikakor ne samo tekočih zadevah soodločal premier države, čigar vlada je bila v odstopu in je po ustavi te države smela opravljati samo tekoče posle. Poseben paradoks je tudi, da je pravo EU nadrejeno pravu držav članic, čeprav so članice suverene države in njih ljudstva nosilci suverenosti. To lahko velja celo v primerih, ko država ne soglaša z odločitvami organov EU. O čem torej govorimo, ko govorimo o Evropi? Več

Paradoks kampanje pred volitvami v Evropski parlament

Evropske volitve so v državah članicah drugorazredne volitve, takoj za predsedniškimi in parlamentarnimi, ali celo tretjerazredne, takoj za lokalnimi. Udeležba je praviloma zelo nizka, v Sloveniji je bila leta 2009 okrog 28-odstotna, na njih pa volivci navadno prej povedo, kaj si mislijo o takrat aktualnih vladah, kot o samih kandidatih za evropske poslance. Več

Zgodovina proti Evropi

Zgodovina je pomembna, vendar na različne načine. Ponekod in za nekatere ljudi pomeni večna nesoglasja, na katera vplivajo močne geopolitične sile: pred štirimi stoletji je bilo enako kot včeraj. Drugje in za druge ljudi zgodovina predstavlja potrebo, da poiščemo pot za pobeg pred pradavnimi prepričanji in zastarelimi predsodki. Ta razkorak definira intelektualno bitko, ki se zdaj odvija v Evropi in okoli nje. Več

Zgolj pravilno ločeno zbiranje plastike ni dovolj

Človek je v preteklosti vedno uporabljal materiale, ki mu jih je nudila narava. Za svoje aktivnosti je uporabljal kamen, les, volno, kosti in ostale materiale. Prvi material, ki je imel podobne lastnosti, kot plastika je bil kavčuk. Uporabljali so ga že v Mezopotamiji za izdelavo žogic, trakov in figuric. Kasneje so se razvijali materiali, ki so posnemali lastnosti roževine in slonovine. Razvoj plastike je šel od uporabe naravnih materialov (kavčuk), do uporabe kemično spremenjenih naravnih materialov (guma, kolagen) in na koncu do uporabe popolnoma sintetičnih sestavin (bakelite, epoksi). Plastiko, kot jo poznamo danes, so množično začeli proizvajati nekje po drugi svetovni vojni. Več

Evropa bi morala biti bolj inovativna

Inovacije igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju trajnostne gospodarske rasti. Kljub temu smo zlasti v Evropski uniji še vedno priča oviram, ki jih postavljajo na pot tistim z dobrimi izhodišči za izumljanje novih izdelkov, storitev oziroma načinov poslovanja. Srčika te težave je očitno strah pred tveganjem. A vlagatelji, direktorji in podjetniki morajo tvegati, sicer njihove zamisli nimajo možnosti za komercialni uspeh. Več

Kaj lahko kokoš naredi za Evropo?

Na množičnem zbiranju ob smrti Nelsona Mandele je posebno vlogo odigral neznani »prevajalec« uradnih govorov v jezik gluhonemih. Izkazalo se je namreč, ne samo da nihče ni vedel, kdo je in kdo ga je za to delo najel, ampak tudi to, da je njegov prevod bil popoln nesmisel. To me spomni na dogodek pred desetimi leti v Ukrajini pred začetkom »oranžne revolucije«. Na državni televiziji si je uradni prevajalec v jezik gluhonemih pustil kreativno svobodo. Ko je bralka novic podajala uradno verzijo dogodkov, je on v svojem »prevodu« govoril resnico: »Ne verjemite ji. Laže. Na glavnem trgu so množice ljudi, ki protestirajo proti obstoječi oblasti«. V prvem primeru so se organizatorji izvlekli iz zagate tako, da so uradnega prevajalca razglasili za neprištevnega. V drugem primeru pa je prevajalec bil suspendiran. Namreč, ni opravil svojega dela (na odločitev se ni pritožil, ker je tudi sam bil mnenja, da je slabo opravil svoje delo). Več

Stoletnica Vitomila Zupana

Ko je leta 1987 umrl, je odšel kot najbolj kontroverzni slovenski umetnik druge polovice 20. stoletja. Bival je kot pisatelj, potepuh, ženskar, partizan, zapornik, dramatik, gradbeni inženir, pesnik, gizdalin, prevajalec, boem, filozof in boksar. Njegove misli, romani in potegavščine so bile legendarne tudi takrat, ko jih nobena založba ni hotela izdati. Iz romana »Menuet za kitaro« (1975) mu je urednik izbrisal 300 strani, pa je celo njegov torzo v hipu postal legendaren. Pisal in govoril je o prepovedanih stvareh, o katerih je bil v državi zapovedan molk. Več

Francoski mali veliki mož

Stereotipi o narodih ne zbledijo kar tako, sploh če se tisti z največjim vplivom na vso moč trudijo, da bi jih upravičili. Pomislite na Francijo. Za ostali svet je Molierjeva domovina država, kjer za skoke čez plot, ki jih zagrešijo politični voditelji, vlada razumevanje, medtem ko ga za krvavo potrebne gospodarske reforme zmanjka. Več

Tudi komisarje mikajo sedeži v Evropskem parlamentu

Sedeži v Evropskem parlamentu mikajo tudi komisarje. Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso je člane svoje ekipe pozval, naj mu do konca meseca sporočijo, ali bodo kandidirali na evropskih volitvah. Janez Potočnik svoje odločitve za zdaj uradno še ni sporočil, neuradno pa njegove kandidature za evropski poslanski stolček ni pričakovati. Barroso je na kolegiju decembra lani komisarje pozval, naj mu do konca januarja sporočijo, ali se bodo udeležili volitev v Evropski parlament, ki bodo od 22. do 25. maja; v Sloveniji bodo 25. maja. Več

Jezik naš vsakdanji

Ko sem v Bratislavi v svoji češčini vprašal za pot proti Avstriji mladenko s fantom, mi je ta na vsak način hotela pomagat v nemščini. In roko na srce je bila njena nemščina tako razumljiva, da sem avtocesto zadel iz prve. Ko sem se potem hotel izognit Dunaju, sem se brez zemljevida in džipiesa na poti do Eisenstadta uspel izgubit kar trikrat. Po lepi stari navadi sem za pravo smer vsakič vprašal domorodce ob poti. Vsi so bili pripravljeni pomagat, a niti eden od njih ni govoril angleško, pri čemer sem zadnjega izbral zaradi njegovega intelektualnega izgleda. Več

Evrsko območje na razpotju

Na začetku novega leta so bili finančni trgi mirni in evropski politiki so si lahko oddahnili, a temeljne težave, ki so krive za evrsko krizo zadnja štiri leta, ostajajo, in zdaj je primeren trenutek, da jih začnemo reševati. Tako trdijo v dveh pomembnih novejših razpravah. Prvo je napisala skupina enajstih nemških ekonomistov, pravnikov in politologov, ki so se poimenovali Glienicker Gruppe, drugo pa Ashoka Mody, nekdanji visoki uslužbenec Mednarodnega denarnega sklada, ki danes dela na univerzi Princeton in v evropskem možganskem trustu Bruegel. Več

Konservativna pomračitev uma v Evropskem parlamentu

Pred nedavnim sem na predavanjih o reproduktivnih pravicah, ki so sestavni del človekovih pravic žensk, kjer sem med drugim govorila tudi o pravici do prekinitve nosečnosti, zavedajoč se občutljivosti obravnavane tematike dejala: »Ker vem, da sem bila kdaj že napačno razumljena, naj poudarim, da ne propagiram splava. Zavzemam pa se, za pravico žensk, da svobodno odločajo o svojem telesu, ta pravica pa vključuje tudi pravico o svobodnem odločanja o rojstvu svojih otrok vključno s pravico do prekinitve nosečnosti.« Več

Inovacije in neenakost

Če so rezultati gospodarske rasti razporejeni zelo neenakomerno, se družbene vezi krhajo. Tisti, ki se jim spodmikajo tla pod nogami, predvsem mladi, lahko postanejo nezadovoljni, temu pa sledi zamera. To je bil ključni dejavnik pri uporih arabske pomladi; in kot so pokazali protesti v Čilu, Braziliji, Izraelu, Turčiji in Indiji, se družbena napetost zaradi neenakosti stopnjuje povsod po svetu. Več