Finančni okvir EU 2014-2020: ujetnik sramotnega anahronizma

Ob izteku tekočega, glede na zastavljene razvojne cilje, relativno neuspešnega finančnega okvira EU 2007-2013, se zastavlja vprašanje, ali evropski proračun sploh opravlja svojo ključno vlogo in ali so relativno omejena sredstva pravilno razporejena. Znano je namreč, da je obseg evropskega proračuna relativno majhen, saj dosega le okoli enega odstotka BDP in je neprimerljiv z nacionalnimi proračuni, kjer se porabi v povprečju skoraj petdeset odstotkov BDP. Zato je toliko bolj pomembno, kako ta sredstva, ki na primer na letni ravni pomenijo okoli štirinajstkratnik slovenskega proračuna oz štirikratnik njenega BDP, porabimo in katere so ključne prioritete, ki jih zasledujemo. Več

Stranpoti velikanov Evrope – Knut Hamsun

Norveški pisatelj je svojo Nobelovo nagrado l. 1943 poslal Josephu Goebellsu kot darilo, istega leta se je srečal s Hitlerjem, po njegovi smrti pa je v »Aftonpostnu« objavil še nekrolog. Dan pred nemško kapitulacijo 7. maja 1945 bi se samo norec podpisal pod evlogijo Hitlerju. Kdo je bil Knut Hamsun (1859-1952)? - Nacist, ki je bil poprej pisateljski genij? Več

Krojenje »globalne Evrope« po meri 21. stoletja

Ni dovolj samo govoriti o položaju in vplivu Evropske unije v sedanjem, hitro spreminjajočem se svetu: EU mora spremeniti svojo zunanjo politiko, da bo primerna za izzive 21. stoletja in hkrati odzivna nanje. Več

Christal Morehouse: Evropa nima talenta

Evropa si zatiska oči. Oblikovalci politike na grožnjo zaradi neugodnih demografskih trendov na celini – kmalu se bodo še poslabšali zaradi številčnih povojnih generacij, ki se bodo začele upokojevati – gledajo kot na oddaljen dogodek, ki se mu lahko posvetijo pozneje. A glede na razsežnosti in zapletenost vseh mogočih rešitev za upadajočo zalogo znanja in talenta v Evropi bi morala ta težava priti na vrh seznama političnih tem. Več

Monetarni alternativi Evropske Unije

Evroobmočje trenutno zavzema več kot polovico Evropske Unije tako po prebivalstvu kot po geografski površini, ostale države EU (razen Danske in Velike Britanije) pa so k vstopu v evroobmočje zavezane. Enotni monetarni sistem z enotno valuto naj bi tako sčasoma veljal praktično po vsej EU. Vendar evroobmočje že pet let doživlja globoko krizo, ki pa je neposredna posledica same zasnove evroobmočja. Več

Sonja Šmuc: Učinkovito korporativno upravljanje za zdravo ekonomijo

Raziskava svetovalne hiše McKinsey: preko 70 odstotkov investitorjev je pripravljenih plačati premijo za družbe z dobrim upravljanjem; te premije so najvišje v Vzhodni Evropi in Afriki, kjer je pravna zaščita delničarjev in upnikov slabša. Čeprav je podatek iz leta 2006, je danes, zaradi izkušenj svetovne krize, še bolj aktualen. Preudarni naložbeniki cenijo podjetja z dobrim korporativnim upravljanjem, ker to prevajajo v večjo varnost svoje naložbe in večjo verjetnost uspešnosti podjetja. Več

Antievropejci v Evropi

Leta 2005 sta dve ustanovni članici Evropske unije, Francija in Nizozemska, na referendumu zavrnili evropsko ustavo. Dve skrajno desničarski stranki iz teh držav (francoska Nacionalna fronta in nizozemska Stranka svobode) sta zdaj, pred evropskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo maja 2014, sklenili zavezništvo. Upata, da bosta pritegnili podobno misleče stranke iz drugih držav članic EU in oblikovali parlamentarni blok, ki bo dovolj močan, da bo pokosil »evropsko pošast«, kot EU imenuje vodja Stranke svobode Geert Wilders. Več

Dr. Noam Chomsky: »V Evropi prebivalstvo ne odloča o politikah. Birokrati v Bruslju odločajo. In to je zelo daleč od demokracije.«

Noam Chomsky, ugledni profesor jezikoslovja na MIT-u, je logik, kognitivni znanstvenik, politični analitik in levo usmerjeni aktivist. Skratka, intelektualni velikan, ki je pri malo več kot 20 letih revolucioniral jezikoslovje in ga v doktoratu tako rekoč na novo zgradil. Napisal je več kot sto knjig. Že od nekdaj je kritičen do oblasti in institucij. Bil je intelektualni znanilec naše dobe in jo je tudi močno zaznamoval. V Bostonu sva se pogovarjala o težavah obdobja, v katerem smo se znašli, in rešitvah zanje. Več

Mazowieckijev čudež

Bil je vroč dan in napet trenutek. Ko je prvi poljski pokomunistični premier Tadeusz Mazowiecki predstavil prelomni program svoje vlade, je drgetal in zdelo se je, da bo omedlel. Medtem ko je nabito poln parlament živčno razglabljal, se je Mazowiecki izmuznil skozi stranska vrata, da bi se nadihal svežega zraka v bližnjem parku v središču Varšave. Več

Velikani Evrope – Josif Brodsky

Josif Brodsky (1940-1996), Rus židovskega rodu, je eden najslavnejših pesnikov moderne dobe, kajpak tudi Nobelovec za literaturo, čigar verzi so prešli knjige, deklamirali so jih po radijskih postajah svetovnih metropol, postal je pojem Poeta, drugi Nobelovec Coetzee je npr. postavil svojega junaka v London, kjer svetoboljni zahodnjak v šestdesetih sanja, kako bi postal Brodsky. Več

Za koga delajo evropski politiki?

EU se rada ponaša s tem, da je vodilna v boju proti podnebnim spremembam in da predstavlja skupnost držav z napredno okoljsko ter energetsko politiko. Evropski politiki se radi prikažejo v zeleni luči in nabor EU zakonodaje, ki naj bi varovala okolje, je skorajda nepregleden. Res je, da je Evropa dokaj »zelena« v primerjavi z večino ostalih delov sveta, vendar je ravno primerjanje s slabimi namesto s potrebnim problem. Omogoča namreč sprejemanje odločitev, ki v ospredje postavljajo interese okolju in družbi škodljive industrije, pri čemer se na človeka (volivca) pozabi. Tako je veliko te »zelenosti« zgolj forma brez vsebine, ki služi le »farbanju« evropskih državljank in državljanov oziroma volivk in volivcev. Več

Evropske neretorične vrednote

Razprava o prihodnosti Evrope je obremenjena z zavajajočo in čustveno nabito retoriko z ohlapnim omenjanjem »več Evrope«, kar zavira plodno razpravo o resničnih težavah evropskih držav. Za gostobesednostjo se skrivajo temeljna vprašanja, na katera še nimamo prepričljivih odgovorov. Kaj natančno naj bi pomenila »zvezna Evropa«? Je »evropska solidarnost« le milejši izraz za unijo transferjev, ki ji Nemčija nasprotuje, ali za obsežno reševanje, ki bi ga izvajala Evropska centralna banka? Več

Prazne besede vrha EU voda na mlin protievropskemu toku

Vrh EU minuli teden, ki ga je zasenčila čezatlantska vohunska afera, ni prinesel nobene otipljive odločitve o temah, ki skrbijo Evropejce. To je nevarno, saj je malo zrnja in mnogo slame v sklepih vrha voda na mlin protievropskemu toku pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto, opozarjajo analitiki v Bruslju. Vrh EU minuli četrtek in petek, ki ga je popolnoma zasenčila afera ameriškega prisluškovanja prenosnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel, je bil najbolj vsebinsko prazen sestanek voditeljev v zadnjih letih, vsaj od izbruha krize naprej. Več

Irska zgodba o uspehu

Medtem ko se Slovenci dan in noč ukvarjamo z vprašanjem, ali bo vlada zaprosila za mednarodno finančno pomoč, zato da bo lahko dokapitalizirala banke in nas tako hitreje izvlekla iz primeža recesije, so Irci to pomoč že dobili. In ni tako ugodna, kot se morda zdi. Ne samo, da pomeni drastične varčevalne reze. Tu so tudi precejšnji stroški prenosa posojil od trojke do države prosilke. Irska je za finančno pomoč Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada uradno zaprosila novembra 2010. Dobila je 67,5 milijarde evrov, k čemur je država dodala 17,5 milijarde evrov, tako da je celoten reševalni paket vreden kar 85 milijard evrov. Samo v letošnjem letu so obresti na to posojilo državo stale 1,4 milijarde evrov. K temu pa je treba prišteti še transakcijske stroške, ki so v treh letih nanesli dobrih 220 milijonov. Trojka s posojilom dobro služi. Več

Matjaž Hanžek: Evropa postaja vedno bolj tisto, pred čemer smo poskušali pobegniti

Evropska unija me je razočarala! In prepričan sem, da nisem sam v tej skupini razočarancev. Res je, da kakšnih posebnih iluzij nisem imel, verjel pa sem, da bojo pritiski iz Bruslja in Strasbourga na slovensko politiko vsaj občasno pomagali spreminjati pogosto preveč brezbrižni odnos slovenske politike in institucij pri vprašanjih človekovih pravic, diskriminaciji, skrbi za blaginjo posameznika in skupnosti. Upal sem tudi, da je »stara« evropska demokracija po deset in stoletni tradiciji bolj zavezana demokratičnim standardom, kot mlada slovenska in bo pogosto preveč avtoritarne, koruptivne in do javnosti ter želja svojih državljanov ignorantske politike prepričala, morda celo prisilila v drugačno ravnanje. Več

Stoletnica Camusa

Letošnje leto se v Franciji vrstijo svečanosti ob 100-letnici rojstva pisatelja in filozofa Alberta Camusa. Nobelova nagrada 1957, romani, drame, žurnalizem in politični angažman so mu že za življenja ustvarili svetovno slavo, ki pa vztraja z novimi in novimi bralci, ki prebirajo »Kugo«, »Tujca«, »Mit o Sizifu«, »Kaligulo«, »Nesporazum«, »Upornega človeka« etc. Mož, ki je umrl v prometni nesreči po Novem letu 1961, je v vsega dveh desetletjih ustvaril plejado del, katerih ideje so oblikovale evropsko kulturo. Več

Bančna unija se obeta čez pet let

Odziv Evropske unije na finančno krizo je bil odločen in večstranski, vendar je šele lani s pobudo za bančno unijo napravila kvantni skok, ki bo dolgoročno morda ključnega pomena. EU bi morala prevzeti načela enotnega bančnega nadzora in jih prenesti še na sisteme reševanja bank ter jamstvene sheme za bančne depozite - to sta dva najpomembnejša predloga -, da bi se v prihodnje laže spopadala s finančnimi krizami. Zvezna varnostna mreža za finančne trge bi koristila vsem in preprečila ogromne upade, ki smo jim bili priča na nekaterih trgih. Koristno bi utegnilo biti tudi, če bi preučili, kako so se ameriški zvezni uradi in agencije spopadali s krizami in jih zdaj tudi uspešno premagali. Več

Enrico Letta: Odgovorna solidarnost v Evropi

Prihodnje leto bo za Evropsko unijo ključno. Državljani njenih članic bodo volili nov evropski parlament, ki bo izbiral novega predsednika Evropske komisije. Dobili bomo tudi novega predsednika evropskega sveta in novega visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko. Več

Pri nas doma v EU nič novega

Ni razloga, da si kot senilne vedeževalke nad prazno skodelico kave razbijamo glavo, le kaj je stara nova kanclerka mislila, ko je pred volitvami mimogrede omenila Slovenijo. Stvar je jasna kot umita skodelica: Slovenija bo reforme in sanacijo bank speljala tako, kot hočemo. Ne glede na barvo trenutne oblasti in ali nosi hlače ali krilo, mora Ljubljana (ki je v tej kanclerkini misli zgled za Lizbono, Rim ali Pariz) slediti Berlinu, Frankfurtu in Bruslju. Naj bo nova nemška koalicija osjih ali sršenovih barv, v nobenem primeru vlak ne menja smeri. Obsojeni ste na še nekaj let kontinuitete. Več

Sonia Piedrafita: Volitve v evropski parlament in težave z vox populi

Sveži podatki o upadajoči podpori Evropski uniji v številnih državah članicah so povzročili nekaj nemira – ne nazadnje tudi zaradi strahu, da bo udeležba na volitvah v Evropski parlament, ki bodo prihodnjega maja, še manjša. Nezadovoljstvo nad upravljanjem in vpliv evrske krize bi utegnile izkoristiti populistične protievropsko nastrojene stranke in spodbuditi prihod volivcev iz protesta, kar bi resno ogrozilo sprejemanje odločitev v EU in spodkopalo občutek skupne istovetnosti ter morebitne načrte za nadaljnje povezovanje. Več

Nataša Pirc Musar: Kje smo in kam gremo?

Evropa morda ne vodi v ekonomiji, gospodarskem razvoju in razvoju informacijskih tehnologij, a velikokrat se pohvalimo, da sta zasebnost in varstvo osebnih podatkov, kot tudi varstvo človekovih pravic na splošno, ena od paradnih konjev Evropske unije. Glede na ogromno vrednost osebnih podatkov, ki so na mnogih področjih postali tako rekoč plačilno sredstvo, se glede tega pojavljajo (pre)mnogi interesi in lobiji, da bi zrahljali pravila, ki urejajo zbiranje in izmenjavo podatkov. Več

Joseph E. Stiglitz: Zmaga mrhovinarjev

Nedavna odločitev prizivnega sodišča v Združenih državah Amerika bi lahko preobrnila globalni trg z državnimi obveznicami v tuji valuti. Povzročila bi lahko celo, da ZDA ne bodo več veljale kot primeren kraj za izdajo obveznic z glavnico in obrestmi v tuji valuti. V najboljšem primeru pa bo zaradi nje nemogoče prestrukturirati dolgove v okviru običajnih pogodb. To pomeni, da je poteptano temeljno načelo sodobnega kapitalizma – namreč, da je nujen svež začetek, ko dolžniki ne morejo več odplačevati dolga upniku. Več

Umiranje na obroke

Sredi počitniškega poletja je najprej Eurostat objavil podatke o skromni pozitivni gospodarski rasti evroskupine. Evropski politiki so pohiteli z napovedmi, da je recesija v EU vendarle premagana. Toda njihove predstave o reševanju krize so še naprej zgrešene. Na drugi strani se je v primerljivem obdobju v Sloveniji nadaljevalo zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Vladi ekonomski zasuk ne uspeva, niti glede drugačne ekonomske politike niti sistemskih sprememb, njeni ukrepi izgubljajo politično legitimnost. Bratuškovi in njeni vladi se politično-ekonomski čas izteka. Vstajniška jesen in Bruselj ju bosta najverjetneje pokopala. Več

Otmar Issing: Pasti centralizacije v Evropi

Za mnoge evropske voditelje kriza na evrskem območju dokazuje potrebo po »več Evrope«, glavni cilj pa naj bi bil ustvariti popolno politično unijo. Če upoštevamo zgodovino vojn in ideoloških razprtij na celini ter današnje izzive, ki jih prinaša globalizacija, je mirna, cvetoča in povezana Evropa, ki ima vpliv v tujini, vsekakor zaželen cilj. A ostajajo razhajanja glede tega, kako ga doseči. Več

Dr. Rasto Ovin: Kaj storiti

Ko so jo sprejemali v evro območje – vstopila je leta 2001, bi morali evropski politiki več vedeti o grški gospodarski zgodovini. Na žalost je bila iz takšnega ali drugačnega razloga zmeraj izven glavnih tehnoloških in gospodarskih tokov v Evropi. Od leta 1800 naprej se jo upošteva kot državo, ki je najdalj časa bila nesposobna vračati dolgove upnikom. Kot smo spoznali v zadnjih letih, ko so se pri njih dvigovali zastori, imajo tradicijo res svojstvenega pogleda na ekonomijo. Zato ni pričakovati, da bi po sedanjih shemah Grčija lahko kdajkoli vrnila dolg. Več

Brezzoba zunanjepolitična služba EU

Predsednika vlad Srbije in Kosova Ivica Dačić in Hashim Thaci sta v Bruslju nadaljevala dialog za normalizacijo odnosov pod visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton. Ta dialog je ena od njenih najpomembnejših nalog in v bistvu tudi najbolj uspešna, čeprav je večina dogovorov še vedno na papirju. Evropska zunanjepolitična služba in mesto visoke zunanjepolitične predstavnice, ki se zaradi nasprotovanja Velike Britanije ne imenuje zunanja ministrica EU, je bila z lizbonsko pogodbo vzpostavljena z namenom, da bi EU lahko učinkoviteje pomagala reševati krize po svetu. A po štirih letih uspehov tako rekoč nima. Več

Evropski parlament bi moral odločati o reševanju kriznih držav

Posamezne države sodelujejo med seboj, ker vedo, da so skupaj močnejše. To je ideja, na kateri temelji integracija v Evropi in ta ideja je še zmeraj nesporna. Toda državljani EU, kot je danes organizirana, dojemajo povsem drugače: kot velikansko nepregledno birokracijo. Eden od razlogov za to je premajhna transparentnost. To je treba odpraviti, pa še hitro, je v pogovoru za nemški Die Zeit povedal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Več

Kako do prave Evrope?

Evropska unija se mora za svoj obstoj zahvaliti prizadevanjem političnih elit, ki so lahko računale na pasivno strinjanje bolj ali manj neopredeljenih državljanov, dokler so ti na unijo gledali kot na nekaj, kar je glede na vse okoliščine gospodarsko v prid tudi njim. Unija je v očeh državljanov samo sebe upravičila predvsem z dosežki, manj s tem, da je izpolnila njihovo politično voljo. Takšnega položaja ne moremo pojasniti le z zgodovino nastanka unije, temveč ga lahko pojasnimo tudi s pravnim ustrojem te enkratne tvorbe. Več

Požigalci Evrope

Po svoje je bilo pretresljivo, ko so prihajale iz Velike Britanije podobe praznovanja, nalivanja šampanjca ob smrti legendarne premierke Margaret Thatcher. Ne spomnim se, da bi kdaj v kakšni razviti, formalno demokratično ustrojeni državi prihajale na plano takšne podobe. Morda ob smrti kakšnega samodržca nedemokratičnega sveta, pa še tam je prvi odziv običajno histerični jok in obup; veselje pride običajno kasneje. Več

Se kdo kesa?

V objavljenem notranjem poročilu Mednarodni denarni sklad (IMF) priznava številne napake pri spodbujanju politik strogega varčevanja. Slednje odpira pandorino skrinjico o kredibilnosti ekonomske politike ter njeni sposobnosti razvijanja politik za makroekonomsko stabilnost in gospodarsko rast. Kratka makroekonomska panorama nad perifernimi državami evroobmočja, ki jih je najbolj prizadela finančna in ekonomska kriza, kaže, da lahko prihodnje generacije namesto nizke zadolženosti in trdne rasti pričakujejo obdobja visoke zadolženosti ter rahitične rasti. Več