Plačilo za molk

Roka pravice in nadzorne službe so tokrat stisnile udeležence največje rabote na Slovenskem nekaj zadnjih let. Za peterico je tožilec spisal kazenske ovadbe, nekaj je že odstavljenih, na novo pa bo postavljena posebna komisija, ki bo določila individualno odgovornost za nedopustno samovoljo in okoriščanje. - Klopčič v zadevi operacijske mize se neustavljivo odvija.

Ko je v.d. direktor Kliničnega centra (KC) Sergej Hojker predal svetu (KC) poročilo o nakupu operacijskih miz, se zgodba ni končala. Svet je bil nezadovoljen, ker nihče ni poimensko izpostavljen, tako da je naložil direktorju, da imenuje novo komisijo, ki bo prišla naposled z imeni na dan.

Skratka, tu ni dileme - na koncu se bo pojavil seznam, črno na belem, ki bo pokazal, kdo so bili največji negativci.

Kaj so že kupili v (KC)? - Operacijske mize, za katere naj bi plačali neobičajno veliko, ob tem, da naj niti ne bi bile najnujnejša investicija v zdravstveno opremo. Toda, same mize kot take so povsem uporabne in za bolnike zelo dragocena pridobitev.

V Ljubljani se je dogodila še neka bistveno večja afera, ko je mestno podjetje Energetika z nakupom SIB banke pognalo milijarde v žepe borznih in prodajnih posrednikov. Če imajo od operacijskih miz posredno korist bolniki, od prodaje SIB meščani nimajo nikakršnih koristi, še več, imajo neposredno izgubo, saj je Energetika v SIB banko prelila denar, ki ga je dobila od meščanov z višjimi računi za ogrevanje. Kako stojijo stvari tu? Tožilci so predlagali 2 ovadbi, medtem ko ni bila ustanovljena še nobena komisija, ki bi ugotavljala odgovornost vrha mestne politike z nekdanjo županjo Viko Potočnik (LDS) na čelu. Na zahteve mestne opozicije se LDS in ZLSD odzivata, češ stvari naj preiskujejo uradni državni organi, tožilci, kriminalisti etc.

V zadevi KC, kjer je dirigent razkrivanja minister Dušan Keber (LDS), pa tečejo zadeve diametralno nasprotno. Ko tam kakšna komisija ne postreže z všečnimi rezultati, problema ne zaključijo, ampak na hitro osnujejo novo komisijo.

Če afero miz v KC primerjamo z nakupom vladnega letala, je zadeva še bolj protislovna. Ste že slišali, da so vlada ali parlament ali bivši predsednik zahtevali ustanovitev komisijo, ki bi raziskovala nakup Falcona? Ob tem, da je bilo evidentno, da so letalo za potrebe vladnih veljakov kupili iz sredstev vojaškega proračuna. Da je šlo za astronomski znesek, ko je nakup vladnega letala dvakratno presegel legendarno prodajo Elana hrvatski banki v začetku devetdesetih. In da so bili prednostni projekti, ki že desetletje čakajo v obliki načrtov kot gradnja NUK, pediatrične bolnice etc., vsi po vrsti odrinjeni zaradi tega nakupa.

Je v zadevi Falcon tožilstvo že ovadilo koga? So neobstoječo komisijo, ki ni ugotovila individualnih odgovornežev, že razpustili in osnovali novo z nalogo, da za vsako ceno izpostavi peterico samovoljnežev, ki so po nepotrebnem trošili državni denar in izigravali predpise?

Nikakor, ne v SIB banki ne pri Falconu, kjer je vpleteno precej velikašev iz vrst LDS, ni opaziti niti kančka preganjevalne vneme, ki je značilna za primerjalno prav bagatelno zgodbo operacijske mize.

Eno zadnjih sporočil vlade je njen predlog za kandidata za člana Evropskega računskega sodišča v podobi gospoda Vojka Antončiča. - Kdo je že ta mož, o katerega delu zadnje mesece ni bilo nič slišati? Trenutno je v.d. predsednika Računskega sodišča, medtem ko je v oktobru zasvetil kot meteor, ko je edinkrat v karieri prišel pred medije nejevoljen nad delom vlade. Zaradi nepravilnosti pri vodenju Davčne uprave je bil izdal kar oster poziv vladi, naj takoj odstavi v.d. direktorja Stojana Grilja. Vlada poziva ni upoštevala, namesto njega je objavila razpis za novega direktorja, a med kandidati ni bila zadovoljna z nikomer, tako da urad vodi še naprej isti gospod Grilj, zoper katerega je računski sodnik Antončič izrekel doslej najstrožji ukrep.

Davčna uprava sodi sicer v resor ministra za finance Dušana Mramorja. Vmes se je v.d. računski direktor Antončič zavil v nekajmesečni molk. Iz njegovih ust ni bilo več slišati kritike na račun sektorja finančnega ministrstva zaradi neupoštevanja njegovega poziva.

Sedaj je naposled prišlo bogato poplačilo. Minister Mramor, čigar podrejeni direktor Grilj ni več tarča kritike sodnika Antončiča, je predlagal istega Antončiča za lep karierni vrh na Evropskem računskem sodišču. - Plačilo za molk!!!!!!!!!?

Zelo zgovoren pa je postal izvršni direktor LDS Bogdan Biščak, ki je zadnjo odločbo Ustavnega sodišča (US) pokomentiral v upanju, da bo zdaj konec referendomanije, ob napovedanih interpelacijah zoper zdravstvenega in policijskega ministra pa dejal, da gre za poskus diskreditacije obeh ministrov.

Ustava državljanom in politikom daje pravico, da zahtevajo referendume in interpelacije. A uresničevanje ustavnih pravic je po mnenju veljaka LDS politična obsesija v obliki manije oz. sredstvo za uničevanje ugleda ministrov. Vrh LDS opozicijskih politikov ne jemlje kot legitimne politične nasprotnike, temveč kot utelešenje zla!!?????

V mestu Ljubljana npr. je županja Danica Simšič zadržala odločitev mestnega sveta o razpisu referenduma o gradnji džamije. In napovedala, da bo od mestnih svetnikov zahtevala, da zadevo še enkrat obravnavajo, saj gre po njenem za kršenje ustavnih pravic muslimanov. Toda, to je zopet igra proceduralnega nategovanja: svetniška večina LDS in ZLSD, ki pred tednom ni hotela glasovati zoper razpis referenduma, je odločitev preložila na županjo, ta pa jim jo vrača nazaj. A je reč popolnoma preprosta. Svetniki bi bili lahko že takoj zoper referendum, ga dali v presojo (US) in hitro bi prišli do konca politični dilemi, ali imajo muslimani pravico tako kot drugi verniki, da si postavljajo svoje cerkve na Slovenskem.

Namesto finalne rešitve v obliki odločbe (US) pa koalicija LDS in ZLSD razteguje proceduralni problem gradnje džamije, kot da ji je povsem vseeno, če s svojimi potezami odlaga ustavno razsodbo in s tem zavlačuje postavitev islamske cerkve. Zanjo očitno šteje le, da je konflikt džamija čim dlje na politični mizi.