-
7. 2. 2025 | Mladina 6 | Za naročnike
-
Komentar / Enako, pa vendar drugače
V Srbiji si je predsednik republike podredil vse državne institucije, na Hrvaškem si je vse državne institucije podredil predsednik vlade. V Srbiji so ljudje že dva meseca na ulicah, udeležujejo se množičnih protestov študentov in državljanov, med katerimi so pripadniki vseh slojev. Zaradi korupcije, ki razžira državo, zaradi nadstreška, ki se je zrušil in ubil 15 Novosadčanov. Na Hrvaškem je lani uvozna klančina trajekta Lastovo ubila tri mornarje, lahko pa bi v nesreči umrli tudi potniki, na primer 15 potnikov. Nedavno objavljeno poročilo o nesreči krivdo pripisuje kapitanu plovila, molči pa o brezbrižnosti države, za katero je kriva sistemska korupcija. Pa vendar ga ni razloga, naj bo še tako smrtonosen, zaradi katerega bi minister odstopil in bi se Hrvati zgrnili na ulice; to se ne spodobi, ni evropsko, ne, ostajajo doma, niti v trgovino ne hodijo več, saj bojkotirajo trgovce, kot da so ti edini krivci za previsoke cene izdelkov.
-
Saga o invalidskem podjetju je postala v začetku leta 2025 udarna politična zgodba. V ozadju napovedi njegove poslovne in pravne likvidacije se je nabralo ogromno političnih in ekonomskih, populističnih in socialnih naplavin. Spet imamo opraviti z notoričnimi težavami SDH glede korporativnega upravljanja, pa z amatersko pasivnostjo Golobove vlade, ki jo zgolj obsije lastna mesečina. Dobili smo vrsto manipulacij družbeno odgovornih deležnikov in doživljali žalostno usodo delavcev na skrbno izbranem zakulisju tovarniškega dvorišča. Po dveh mesecih natezanj nimamo nobene prave resne rešitve za propadajočo družbo. Dobili pa smo etapne zmagovalce, dve sindikalni voditeljici, Brigita Rutar in Ana Čermelj, sta medijsko pometli z vodstvi SDH in CSS. Toda problem je žal širši. Zajema (pre) zaposlovanje starejših delavcev v normalnih družbah, poseben položaj invalidskih podjetij glede državnih pomoči, pa vlogo socialnih podjetij in še kaj. Vrednosti invalidskih podjetij ne določajo zgolj tržni in finančni parametri, temveč tudi socialni in solidarnostni. Vlada in SDH sta podcenila družbeno nedotakljivost in politično eksplozivnost problemov otrok, študentov in invalidov. S CSS smo doživeli lokalni Vučićev sindrom.
-
Pet let po izbruhu pandemije covida je bilanca po podatkih revije Science taka: 20 milijonov mrtvih, za 16 bilijonov dolarjev gospodarske škode, 130 milijonov ljudi pahnjenih v revščino. In še zdaj zaradi korone vsak teden umre tisoč ljudi.
-
Potem ko so policija in pristaši vladajoče srbske stranke brutalno pretepali protestnike in z avtomobili podirali protestnike, ko so ulice Beograda, Novega Sada in drugih mest preplavili demonstranti zoper režim predsednika Aleksandra Vučića, se je oglasil ljubljanski župan in v pismu podprl srbskega vožda ter izrekel apel, da ljudje tam sploh ne vedo, kako dobrega voditelja imajo, kaj vse da je zgradil, kam vse je pripeljal svojo državo. Tokrat se niso oglasili le njegovi nasprotniki, ampak s peticijami, izjavami, odstopi in napovedanim shodom celo njegovi dosedanji podporniki. Zoran Janković se je presenečen odzval in povedal, da je Vučić njegov prijatelj in da ima sam pravico do svojega mnenja. Osrednji televiziji sta odločno podprli njegove kritike in ga povabili na intervju. Na POP TV ga je Uroš Slak rešetal z vprašanji, a vztrajal na poanti, ali vam je žal? Nekoč je združeval politično levico, zdaj je ta en bloc - izvzemši Svobodo - zoper njega. Toda spraševalca je gnalo iskanje priznanja - mea culpa, obžalujem. Vsebina ga ni zanimala. V pogovoru mu je Janković povedal, da so ga v Srbiji nagovarjali, da bi kandidiral za župana Beograda, kar je on odločno odklonil. Ampak kdo mu je ponudil kandidaturo? Kdo mu je zagotavljal, da ga bo podprl? Je bil to sam Vučić? Mašinerija Vučićeve stranke bi ga tako lansirala kot neodvisnega kandidata? Zanimivo, a kaj, ko vprašanj ni bilo od nikoder.
-
Komentar / Podpora in podporniki
Jankovićeva podpora Vučiću je vsekakor neprimerna in nesprejemljiva. Zato je razumljivo, da je povzročila toliko neodobravanja in kritike. Tudi v obliki dveh peticij. A s peticijami je pogosto, in tako je tudi tokrat, križ. Ena (Grošljeva) je napisana v politični latovščini, ki nekaj namiguje, a nič ne pove, vendar vsaj razkrije avtorstvo. Pri drugi peticiji pa je avtorstvo nerazkrito, kar je milo rečeno nenavadno. Predvsem pa zaključek peticije proti županu Jankoviću poanto premakne v »slepo ulico«. Namreč, v njem je najprej rečeno, da je treba politikom »vzeti besedo«. Kako? Mar nista smisel in legitimiteta politike, kamor seže in do koder seže, vendar grajena na besedi?
-
Naj začnemo kar v Srbiji. Tam, kjer se je vse skupaj začelo. Začnimo najprej s tem, kdo protestira. Ne, ne protestirajo študenti. Študenti so pobudniki. Študenti so organizatorji. Študenti vodijo vse skupaj. A zdaj protestirajo že vse starostne skupine. Če bi protestirali le študenti, srbski predsednik Aleksandar Vučić ne bi niti trznil, ne bi odstavil premiera, ne bi bil pripravljen zamenjati vseh ministrov itd.
Iskanje brez piškotkov ni možno
