18. 10. 2007 | Mladina 41 |
Zares nova
Politika, ekonomija in mestna prenova
© Tomo Lavrič
Naposled se je zgodilo. Po pol leta napovedovanj, da se bo združenje Zares preobrazilo v stranko, smo doživeli ustanovno konvencijo. In mediji so ji namenili osrednje reportaže in obširne komentarje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 10. 2007 | Mladina 41 |
© Tomo Lavrič
Naposled se je zgodilo. Po pol leta napovedovanj, da se bo združenje Zares preobrazilo v stranko, smo doživeli ustanovno konvencijo. In mediji so ji namenili osrednje reportaže in obširne komentarje.
Kakšna stranka pa je Zares? Njen predsednik Gregor Golobič pravi, da se od drugih razlikuje po novi politiki, da ni desna in ne leva. Skratka, "remake" ideologije, s katero je od konca osemdesetih filozof Slavoj Žižek utemeljeval položaj ZSMS oz. LDS, ki ni ne leva radikalnost ZK (zveze komunistov) ne desna skrajnost Demosa, ampak sredinska pot. Pač z nekaj ironije stalinskega diskurza, ki je sebe v tridesetih utemeljeval na nasprotju od desnega in levega odklona boljševistične partije.
Če sprejmemo poglede nekaterih komentatorjev, je čas, da jim morda verjamemo, da počakamo, da Zares dokaže svojo posebnost in novost, se pravi politiko, kot jo na Slovenskem še ne poznamo.
Pa vendar, zakaj bi čakali leto, dve ali celo štiri, preden bi lahko presodili kredibilnost samointerpretacije stranke Zares. Vse stranke imajo namreč o sebi najboljše mnenje. In v tem se Zares ne razlikuje od ostalih tekmic.
Če pogledamo po razvpitih obrazih: Viktorija Potočnik, Janez Kopač, Matej Lahovnik, Majda Širca, Roman Jakič, Cveta Zalokar - Oražem, Pavle Gantar et simile, so to politiki, ki so bili med osrednjimi figurami vladavine LDS. Ko bi ne izrecno izstopili in posebej povedali, da so zdaj Zares, bi jih v resnici ne razlikovali od Jožefa Školča, Jelka Kacina, Toneta Anderliča in drugih njihovih nekdanjih kolegov. Tudi njihovi poslanski nastopi so še vedno nadvse sorodni.
Toda prav po videzu se je konvencija Zares pokazala kot dejanski prelom. Za podpredsednice in podpredsednike stranke ni bil izvoljen nihče izmed prve lige prepoznavnih obrazov Zaresa, nobeden izmed aktualnih poslancev. Je bil to puč v stranki, ko je drugi ešalon zavzel vodilne položaje? Potem ko so dolge mesece Lahovnik in tovarišija gradili imidž bodoče stranke, so jih prek noči umaknili. To je namreč edina stranka, v kateri njeni najmočnejši in najbolj izpostavljeni politiki sploh ne sodelujejo v predsedniški in podpredsedniških tekmah!
Vendar pa je nova nova nova stranka formalno pod standardi LDS, ki je v postdrnovškovskem obdobju vedno izpeljala volilne kongrese, na katerih so med seboj resno tekmovali strankarski veljaki. Namesto tega se je Zares vpisala v zgodovino po navadah nekdanjih albanskih volitev. Zmagoviti Gregor Golobič je prejel več kot 97 odstotkov glasov, številka, s katero je nekoč zmagoval komunistični diktator Enver Hoxha.
Seveda predsednik Golobič ni diktator, toda tudi Gantar in skupina poslancev niso anonimusi iz zadnjih vrst, ampak nosilci nove stranke, vsi skupaj pa režiserji scenografije ustanovne konvencije, ki je bila izpeljana kot gledališka predstava za ljudstvo, ki si bo na lastne oči lahko prepričalo, da ima pred seboj zares novo stranko.
A izpeljimo raje enostavni test. Kaj so prve izjave novega vodje? Nekaj splošnih besed o sporih s Hrvaško, nič pa o menedžerskem odkupu Merkurja. In to v tednu, ko nobena stranka ne izreče nobene ocene o napovedani ideji, da ozek krog Merkurjevega vodstva iztisne preostale delničarje in sam zavlada nad delnicami podjetja! Nova stranka Zares je enostavno brez idej, ko je soočena z najbolj vratolomnim dogodkom zadnjega obdobja tranzicije.
A to v času, ko menedžerski prevzem Merkurja ni tabula rasa politikov. Nekdanji poslanec liberalnih demokratov, sedaj socialni demokrat, gospod Milana Cvikla, je v javnost poslal zares koncizno analizo finančne zvitosti in moralne spornosti takega prevzema. 65 posameznikov bo vzelo 350 milijonov evrov kredita, ki ga bo poplačalo iz bodočih zaslužkov Merkurja!???? Direktor Merkurja Bine Kordež reč sicer prostodušno opisuje, kako je v izhodišču njegova vera v prosperiteto firme, toda v tem planu odvzame pravico malih delničarjev, da tudi oni verjamejo v prihodnost Merkurja.
Če je v samoupravljanju veljal aksiom, da podjetje najbolje deluje takrat, ko so zaposleni hkrati tudi njegovi lastniki, je Kordež lansiral pervertirano formulo: za podjetje je najbolje, če njegovi menedžerji postanejo tudi njegovi lastniki.
Ekonomisti, ki so še včeraj hvalili koncept podjetij, kjer so menedžerji le upravljavci lastnine, ki jo posedujejo zunanji delničarji, danes molčijo, kot da so jim iz spomina izpuhtele njihove donedavne parole.
S tega stališča gredo simpatije opozicijskemu Cviklu in človek se lahko samo čudi vladi in njenim institucijam, kako nezainteresirano opazujejo tajkunizacijo gospodarstva.
Vse drugače kot ljubljanski župan, ki postaja lik mestnega šerifa. Zdaj že časniki poročajo o legendarnih dogodkih, ko šofer avtomobila nepravilno parkira na prehodu za pešce, nakar za njim zacvilijo gume limuzine, iz katere skoči župan Janković, ki mu ukaže, da takoj odpelje naprej. Gorila, ki izstopi iz avta, najprej zakolne: odjebi!, a ko ugleda pred seboj lik njega, velikega Šerifa, ubogljivo smukne nazaj v avto in se pobere v noč.
Zares, meščani si lahko oddahnejo. Vsaj dokler se ne znajdejo v prometnih konicah, ko stojijo v nepreglednih kolonah na Celovški cesti, ki spominjajo na najbolj klavrni del mandata županje Simšičeve. Za njene vladavine so gradbena podjetja mesece lagodno obnavljale mestne ulice, njej pa je bilo povsem vseeno, če meščani dragocene ure preživljajo nervozni in obupani v neskončnem posedanju v svojih avtomobilih.
Ko je prišel na oblast energični Zoran Janković, je veljalo, da se zdaj obetajo novi časi, da gradbena podjetja ne bodo obnavljala cest samo v dopoldnevih, ampak, da bodo delovala ekspresno, v dveh, če ne celo v treh izmenah - od jutra do večera ali kar do naslednjega jutra.
Aktualni udarec prometu po Celovški je zaprtje ulic okoli Mercator centra, ki jih prekopavajo iz meseca v mesec tja v november. Seveda velja biti realist in sprejeti, da je treba kakšno cesto tudi prenoviti. Toda, če ste denimo zadnji četrtek popoldne stopali tam naokoli v popoldnevu, niste ugledali žive duše na gradbišču. Kaj šele, da bi bili priče dogodka, ko med delavci, ki zapustijo bagerje in lopate, da bi odšli na prosto popoldne, nenadoma skoči župan Janković z besedami: Ali veste, kdo sem jaz? Takoj nadaljujte z delom!
In še toliko manj realistična varianta, ko bi njegova mestna oblast izdala dovoljenje Mercatorju za spremembo ceste ureditve samo ob pogoju, da to izpelje v najkrajšem času, v dveh oziroma v treh gradbenih izmenah na dan.
Toda župan ne razume svoje odgovornosti za prometne zamaške v mestu. In zakaj bi, ko pa ima na svoji strani vseskozi apriornih 80 odstotkov prebivalstva, za povrh pa še nekaj članov ustanovne konvencije Zares.