9. 10. 2001 | Mladina 40 |
Regije in druge malopridnosti
Regionalizem je postal vladarska čarobna beseda za upravljanje vseh nakopičenih razvojnih težav na obubožani in deprimirani periferiji
© Tomo Lavrič
Morda sta vsega kriva ameriški 11. september in tretja svetovna vojna, v katero nas je vlada nemudoma vključila, ampak vsaj tu, na družbenem robu, kjer vojna ni nič drugega kot sinonim za množično trpljenje in uničevanje vsega živega, se zdi, da ključna vprašanja o produkciji in distribuciji družbene neenakosti v slovenskem prostoru ne zadevajo več nikogar. So torej zgodbe o čedalje večjih razlikah med slovenskim centrom in vse bolj zanikrno periferijo, ki jih je po julijski odločitvi slovenske vlade, da bo sedež zdaj že proslulega energetskega holdinga v Ljubljani, pognalo v obtok zlasti mariborsko Gibanje za ljudi, zares lahko živele eno samo poletje? Kako je mogoče, da je psihopatologija vsakdanjega provincialnega življenja, ki se je v avgustovski svetlobi v vsej svoji boleči ostrini prikazovala ne le Štajercem, ampak tudi Pomurcem in Korošcem, izginila iz središča družbene pozornosti kmalu potem, ko je mariborske oblasti obiskal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?