#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Naš Mali

»To je plehek pamflet, žaljiv do nacionalnih vrednot, žali čustva hrvaškega naroda, se roga domovinski vojni in prestopa meje sprejemljivega …« »Teatrologi«, ki so zapisali to mnenje, so tudi zahtevali, da se predstava umakne z repertoarja, češ da je »žaljiva in se posmehuje vsemu, kar je Hrvatom sveto, omalovažuje žrtve iz Vukovarja, zasmehuje Gospo iz Međugorja in je uporabljena kot platforma za neprikrito jugonostalgijo in agitacijo za propadlo državo«. Za božjo voljo, sredi Splita smo doživeli teroristični napad, in to v nacionalnem gledališču med vnaprej razprodano predstavo Robi K./Rdeča kapica je mrtva, ki je nastala po kultnih kolumnah Viktorja Ivančića, režiral pa jo je srbski režiser Kokan Mladenović. Večni devetletnik Robi K. je s svojo razredno ekipico in blebetanjem o vojni, zločinih, veri, narodu … popolnoma in v celoti razpizdil proustaško Domovinsko gibanje, katerega pripadniki so del oblasti in cerberji »hrvaških svetinj«.

dr. Bogomir Kovač

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Patologija te države

Izbira in zavrnitev kandidature Antona Ropa za novega guvernerja Banke Slovenije sta simptomatična slika problematične kadrovske politike na državni ravni. Ropova kandidatura je tukaj zgolj povod za obravnavo ključnega problema te države: politizacije kadrovanja, od ključnih funkcij razvejenih vej oblasti do visokih uradnikov. Ločitev med politiko in upravo vedno niha med politično nevtralnostjo in pristranostjo, med meritokratskimi in političnimi kriteriji. Zavrnitev Ropove kandidature skriva v ozadju zapleteno merjenje moči med predsednico države in vladnim kabinetom, vladajočo koalicijo in opozicijo. Toda hkrati razkriva vse težave politično nenačelnega in strokovno spornega kadrovanja na vseh ravneh. Nezadovoljiv institucionalni okvir in vedno nove kadrovske improvizacije so dokaz politične nezrelosti nove države. Kako zastaviti tristopenjski postopek akreditacije, nominacije in končne izbire, se izogniti političnim pastem in spremeniti politično kulturo (ne)odgovornosti? To je druga stran vprašanja, kdo vlada in kako deluje naša demokracija. Patologija slovenske države se začenja na tem kadrovskopolitičnem vozlišču.

Janko Lorenci

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / V zaklonišča?

To je bil trenutek rahle panike, vsaj medijske: Rusija je proti Ukrajini poslala medcelinsko raketo, ki lahko nosi jedrsko bombo. Nekaj zahodnih veleposlaništev v Kijevu se je jadrno zaprlo, pozneje pa se je izkazalo, da so Rusi vnaprej opozorili Američane na izstrelitev rakete in na to, da nima jedrske konice. A svarilo je bilo jasno: lahko bi jo imela. Kakorkoli, vojna je dosegla novo, še bolj tvegano fazo.

Bernard Nežmah

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Pamflet  Za naročnike

Komentar / Borba za čast iliberalcev

Na sojenju Janezu Janši se je pred celjskim sodiščem zbralo tisoč demonstrantov, ki so protestirali proti »krivosodju«, ki da politično preganja vodjo opozicije. Ko so vzklikali - mafija!, se je odzval šef SDS, ki je cinično pribil, da se celo mafija pri svojem delovanju drži pravil.

Vlado Miheljak

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / To se ne bo dobro končalo

Ne, to se res ne bo dobro končalo. Umetnica in aktivistka Nan Goldin je svojo retrospektivno razstavo še kako pravilno naslovila. Ne predvsem in zgolj zaradi genocidne izraelske politike, ampak zaradi tega, ker tisti, ki bi morali kaj storiti, molčijo in genocid pasivno ali celo aktivno (na primer z dobavo orožja in streliva Izraelu) podpirajo. V prvi vrsti Združene države in Nemčija. O. K. Vedno so bili režimi, ki so zločinsko, protiljudsko politiko izvajali. In vedno so se našli režimi, ki so to protiljudsko dejavnost tolerirali ali celo podpirali. A ni vseeno, kdo jo podpira. Če in ko to počno Združene države (ki sploh niso podpisnice Rimskega statuta!), ni to nikakršna novica. Pač, ko obsodba ali preganjanje zločinov nasprotuje njihovemu interesu, se bodo obrnili proti mednarodnemu pravu in proti človekovim pravicam. Vedno, dosledno in brez najmanjše zadrege. In tudi Združeno kraljestvo jim vedno indolentno sledi.

Grega Repovž

29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Uvodnik / Bo res jedrska vojna?

Naj kar takoj odgovorimo na vprašanje, zastavljeno v naslovu: ne, zaradi zaostritev, ki smo jim priča v zadnjih tednih v Ukrajini, nismo nič bližje jedrskemu spopadu, kot smo že ves čas te vojne. Še več: dejansko smo v zadnjih tednih v enem od bolj nadzorovanih obdobij te vojne. Vse, kar se dogaja v zadnjih tednih, so namreč zelo očitne priprave na konec vojne, ki ga lahko pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta, verjetno pa še pred obletnico napada, torej pred 24. februarjem 2025.