7. 1. 2002 | Mladina 1 |
Nacionalni interes in drugi strahovi
Če bo šlo tako naprej, bo kmalu kako pomembno pivsko omizje prihrumelo v parlament s pobudo, da vrček slovenskega piva prepoznamo za slovenski nacionalni simbol
© Tomo Lavrič
Lepo bi se prilegel k Zdravljici, tisti Prešernovi stvaritvi, ki je po Svetlani Makarovič dovolj plehka samo za kako državno himno. Tudi sporni dve vijugi pod Triglavom, ki v slovenskem grbu po Jožefu Školču čudaško simbolizirata morje, bi lahko zdaj, ko so si Hrvati v zvezi z mejo na morju očitno premislili, mirno postali simbol pijače, zaradi katere se je po desetih letih priklonov in poklekov Ljubljana prvič uprla Bruslju. Tako bi staro propagandno idejo, po kateri je pivo zakon, naposled lahko lahko pripeljali do njenega srečnega političnega konca. Ne pretiravam: celo resni komentatorji so v cirkusu okrog belgijskega polaščanja Pivovarne Union odčitavali nič več in nič manj kot biblični spopad Davida z Goljatom. In celo tisti poslanci, ki običajno molčijo, so v tem boju odkrivali slovenski nacionalni interes tako odločno, da je moral povzdigniti svoj glas sam premier dr. Janez Drnovšek. Iz njegove nervozne intervence smo lahko razbrali ne le to, da mu je malo mar za slovensko pivo, marveč tudi to, da so mu neznansko zoprni poslanci, ki pod magično številko 57 pošiljalo v obtok stališča o perečih družbenih vprašanjih. Še ena malenkost torej, ki omogoča vpogled v intime, ki se vzpostavljajo med pivom in zakonom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
