13. 3. 2005 | Mladina 10 |
Bo "evropska" "ustavna" pogodba sprožila nov krog družbenih bojev?
Slovenski parlament je sprejel "pogodbo, ki določa ustavo za Evropo" z veliko ritualne retorike in brez analize
© Tomo Lavrič
Kakor pri pridružitvi vojaški zvezi Nato so se tudi tokrat vse stranke z izjemo skrajnih nacionalistov poenotile na istem stališču. V nasprotju z vstopom v Nato tokrat ni bilo javne razprave. Stranke so, kakor navadno, spuščale dimno zaveso demagogije - a tokrat se jim je pridružila tudi časnikarska srenja. Politični oblastniki in njihove medijske agenture so bili zato pri obdelavi javnega mnenja v podporo "evropski" "ustavi" bistveno uspešnejši kakor pri Natu. Pri Natu so ankete kazale okrog 40% podpore in okrog 30 % zavračanja - "evropsko" "ustavo" je novembra lani podprlo 60% anketiranih, proti jih je bilo manj kakor 10%. Ob nizki udeležbi na referendumu je potem vstop v Nato podprlo dobrih 40 %, proti je bilo dobrih 20 %. O evropski pogodbi referenduma ni bilo. Posledice vstopa v Nato so bile javnosti razmeroma jasne, še dodatno jih je razodela ameriška agresija na Irak: državljanke in državljani so vedeli, o čem se odločajo. Pri Natu se je ljudstvo vsem podatkom in očitnemu stanju navkljub vseeno raje odločilo na podlagi rasistične retorike kakor na podlagi racionalnih argumentov. A vendarle so se lahko ljudje pri Natu vsaj odločili, na kakšni podlagi se bodo odločili. Pri evropski pogodbi te možnosti ni bilo. Ker ni bilo ne informacij ne razprave, lahko rečemo, da večina podpira evropsko pogodbo, ne da bi vedela, kaj podpira. Zato si je vredno ogledati, kaj večina javnega mnenja podpira, ne da bi se ji zdelo vredno pozanimati, kaj podpira.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
