26. 11. 2001 | Mladina 47 |
Money makes the art go round
Vpliv francoskih magnatov na delovanje globalnega umetnostnega trga
© Tomo Lavrič
Glede na drobiž, ki ga pri nas država, sponzorji in tisto čudno, klavrno nedefinirano ter bolj ali manj v polje sive ekonomije umeščeno področje, pretenciozno imenovano trg, namenjajo likovni umetnosti, si je skoraj nemogoče predstavljati, kakšne ogromne vsote se v svetu dejansko obračajo samo v sferi trgovanja z umetninami in starinami. V lanskem letu se je na primer na dražbah v osrednjih avkcijskih hišah prodalo natanko 1520 Picassovih del (slik, grafik, risb, skulptur...), za katere so prodajalci iztržili 160,4 milijona USD; rekorderju na top 10 najbolje prodajanih pa sledijo Claude Monet s 119,2 milijona, Henri Matisse s 54,9, Auguste Renoir z 49,8, Amedeo Modigliani z 39,3, Edgar Degas z 38,9, Paul Cezanne z 38,7, Andy Warhol s 34,9, Rembrandt s 34,2 in Mark Rothko s 27,1 milijona USD. Zato ni presenetljivo, da po tem tržnem segmentu stegujejo lovke najbolj razvpiti mednarodni investitorji, ki pa v nasprotju s splošnim prepričanjem o globalni dominaciji ameriškega kapitala niso Američani, ampak prihajajo iz Francije, torej iz dežele, ki naj bi ji ZDA že pred desetletji odvzele primat v obvladovanju umetnostnega trga.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
