-
31. 1. 2025 | Mladina 5 | Za naročnike
-
Petinpetdeseto srečanje v Davosu je sredi januarja 2025 odzvanjalo v senci inavguracije Donalda Trumpa v ZDA. Svetovni gospodarski forum (WEF) že desetletja združuje cvet svetovnih političnih voditeljev, korporativnih titanov, predstavnikov najvplivnejših mednarodnih organizacij in civilne družbe. Glavna ideja ustanovitelja profesorja Schwaba je vseskozi enaka – kako izboljšati svet, spodbujati kreativne spremembe in hkrati ohraniti odgovorno jedro neoliberalnega kapitalizma. Tu so večne teme v vedno novih preoblekah o dobrobiti ekonomske globalizacije, trajnostni in vključujoči rasti, pa politični povezanosti in partnerstvu vseh družbenih deležnikov. Večino tega se je v zadnjih letih sfižilo in davoški neoliberalni duh je trčil ob težko obvladljivo kompleksnost ekonomskih kriz in geostrateških političnih spopadov. Letošnja vodilna tema je namenjena novi tehnološki dobi znanja in »konstruktivnemu optimizmu« novega sodelovanja. Stara industrijska doba se umika obdobju pametnih tehnologij, toda sodelovanje v obdobju umetne inteligence je hkrati priložnost in tveganje. Nova tehnološka in družbena renesansa pa se ne začenja v Evropi, temveč v protireformacijski agendi ZDA in na Kitajskem.
-
Komentar / Vzpon in padec antiglobalizma
Boj proti neoliberalnemu globalizmu na Zahodu traja že dobrih 50 let. Prenos državnih funkcij v roke zasebnikov, kleščenje javnih storitev, odprava protekcionizma in selitev proizvodnje v cenejše države – vsi ti napadi kapitala so najprej prizadeli delavce in revne. Zato so se prvi odzvali akterji tradicionalne levice: sindikalisti, socialisti, anarhisti in študenti, ki so desetletja izpostavljali telesa pendrekom in solzivcu. Osemdeseta leta so zaznamovali delavski boji proti Margaret Thatcher in Ronaldu Reaganu, konec devetdesetih let je urbana mladina zagnala antiglobalistične proteste in nato protivojna gibanja, leta 2011 se je razplamtel Occupy Wall Street, v Evropi pa je sledil val protivarčevalskih vstaj. Vsem tem bojem je bila skupna kritika mednarodnih institucij kapitala, kot so IMF, WTO, Nato in seveda EU … To je bil levi antiglobalizem.
-
Komentar / Kaj druži Trumpa in Janšo
Na splošno velja, da bo Trumpova zmaga okrepila avtokrate po svetu. Svoje bosta naredila psihologija in to, da bo Trump marsikateri državi tudi v Evropi otežil delovanje, s tem poslabšal življenje številnih volivcev in pospešil napredovanje skrajne desnice. Lahko pa je tudi nasprotno: Trump tako razgraja, se šopiri, grozi, da volivce v kolikor toliko normalnih državah svari pred takimi tipi. To, da je Trump znova na oblasti, Janši zato ni nujno v prid, čeprav je SDS spravilo v stanje blaženosti.
-
Komentar / Ko manjka Ples v dežju
Letošnja komemoracija holokavsta v Auschwitzu je bila posebna. Organizatorji so sklenili, da ne bodo dali besede politikom, ki bi v svoje govore vpletli politične poante sedanjosti. Osrednji govorci so bili tako preživeli taboriščniki.
-
Komentar / Še pomnite, tovariši?
Če bi tistim, ki so se rodili v osemdesetih ali še kasneje, pa vseeno kaj berejo in spremljajo, poskušal pojasniti smisel polemike med Dimitrijem Ruplom in Tinetom Hribarjem, bi jim rekel: »Mah, to je prepir o Turkih.« O Turkih? Da, pač v duhu aluzije na anekdotično memoriranje Vladimirja Dedijerja v zadnji knjigi o Đilasu, ki so jo pripravljali v Sloveniji, pa ni nikoli izšla. Namreč, v njej opisuje spopad ožjega vodstva partije z Đilasom po seriji njegovih kritičnih člankov v Borbi leta 1953, ki so, poenostavljeno povedano, spodbujali debato o liberalizaciji in je zato, kot do tedaj eden najtesnejših Titovih soborcev, padel v nemilost. Po spominih Nikole Damjanića, ki je neobjavljeni rokopis skrbno prebiral, se da razumeti, da je bil Đilas potem, ko mu je obrnil hrbet tudi črnogorski rojak in prijatelj Svetozar Vukmanović
-
Uvodnik / Kako izgubiti volitve?
Včasih je treba začeti z zgledom. Ta zgled je danska premierka Mette Frederiksen. Danska res ni država, ki bi se lahko nadejala, da se bo zaradi politike in uperjenega prsta nekega pobesnelega avtokrata nenadoma znašla v soju žarometov svetovne javnosti – pa se ji je zgodilo ravno to. Za kar se je zdelo, da je del predvolilnega šova, je dan po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa postalo resna tema.
Iskanje brez piškotkov ni možno
