Vprašanje politične iskrenosti
Ura resnice postaja primarno moralno vprašanje sodobnega sveta
Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskem Davosu je letos že sedmič po vrsti reševal problem globalne ekonomske krize. Če je bila leta 2007 kriza omejena na ameriški zlom hipotekarnih kreditov in nepremičninskega balona, gre letos za reševanje razvitega kapitalizma in prezadolženih držav v EU. Skoraj tri tisoč govorcev iz visoke politike, biznisa in znanosti, najbolj imenitnih doslej, je prvič povsem jasno v središče razprave postavilo problem neenakosti, zaposlenosti in rasti. Davos je tako spet ponudil skoncentrirano parado politikov, nesposobnih dogovora o globalnih rešitvah, skeptičnih menedžerjev, ki stežka pristajajo na nujne popravke kapitalizma, in negotovih strokovnjakov, z vrsto nasprotujočih si predlogov. Še ena »Gangsterska zabava v Davosu«, so na grafitu zapisali poulični protestniki.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskem Davosu je letos že sedmič po vrsti reševal problem globalne ekonomske krize. Če je bila leta 2007 kriza omejena na ameriški zlom hipotekarnih kreditov in nepremičninskega balona, gre letos za reševanje razvitega kapitalizma in prezadolženih držav v EU. Skoraj tri tisoč govorcev iz visoke politike, biznisa in znanosti, najbolj imenitnih doslej, je prvič povsem jasno v središče razprave postavilo problem neenakosti, zaposlenosti in rasti. Davos je tako spet ponudil skoncentrirano parado politikov, nesposobnih dogovora o globalnih rešitvah, skeptičnih menedžerjev, ki stežka pristajajo na nujne popravke kapitalizma, in negotovih strokovnjakov, z vrsto nasprotujočih si predlogov. Še ena »Gangsterska zabava v Davosu«, so na grafitu zapisali poulični protestniki.
Politično-ekonomska zgodba o reševanju sodobnega kapitalizma ter sedanje finančne in ekonomske krize deluje vse bolj frustrirajoče. Sedaj je že jasno, da so razlogi globlji od pričakovanj in da bo reševanje dolgotrajno, vsaj tja do leta 2020. Liberalistični duh Davosa, ki je verjel v samoočiščevalno vlogo trgov, razvojno moč finančnega kapitala in podjetništva, se je povsem izgubil. Zdaj so nasprotno enaki protagonisti polni drugačnih prepričanj, da za rešitev kapitalizma in krize nimamo dovolj jasne in odločne politike, da želenemu monetarnemu in fiskalnemu intervencionizmu manjka kvečjemu velikopoteznosti in poguma. Ta zamenjava politično ideološke paradigme, ki neoliberalizem paradoksalno spreminja v neokonservativni aktivizem, je v sedmih letih pripeljala do točke, ko v ospredju niso samo problemi medsebojnega politično-ekonomskega zaupanja, temveč tudi dejanske politične iskrenosti. Če parafraziramo P. Bergerja, težave še vedno rešujemo v okviru liberalne družine, samo »družinski zakonik« se očitno menja, če želimo slediti realnim spremembam. Ura resnice tako postaja primarno moralno vprašanje sodobnega sveta, tudi v Davosu.
Globalni kapitalizem je nedvomno spodbudil inovativnost, prinesel neprimerljivo gospodarsko rast in blaginjo številnim ljudem, toda hkrati povzroča neobvladljive ekonomske probleme, finančne negotovosti in socialne neenakosti. Finančna in ekonomska kriza dokazujeta, da svetovno gospodarstvo v okviru sedanjih neravnotežij ne more preživeti, potrebuje radikalne spremembe delovanja vseh pomembnih podsistemov in razdelitvenih razmerij. Če živi na svetu dve milijardi ljudi na robu preživetja, če 1500 milijard dolarjev na leto izgubimo zaradi ekoloških tveganj, če potrebujemo do leta 2020 vsaj 400 milijonov novih delovnih mest in še 200 za popolnitev sedanje brezposelnosti, potem vemo, kje tičijo zanke sodobne politične aritmetike. Potrebujemo tri spremembe. Socialno in ekološko vzdržno gospodarsko rast, novo mednarodno denarno in fiskalno ureditev za zmanjšanje finančne negotovosti, boljše poslovne odločitve v sodelovanju javnega in zasebnega sektorja. Letošnje davoško sporočilo velja tudi za EU. Primarna je skrb za rast in zaposlenost, finančna stabilnost in fiskalna konsolidacija sta izvedena procesa in ne Arhimedova točka sprememb. Podobno, kot je večja socialna enakost pogoj za ekonomsko učinkovitost, ključ kompleksne konkurenčnosti in ne nasprotno. Skratka, danes celo v Davosu spoznavajo, da je sodobni kapitalizem preprosto treba »resetirati«.
Gre za boj različnih kapitalističnih sistemov. Evropski in z njim tudi ameriški tip kapitalizma je v krizi, kitajski pač ne.
Zadnjih petdeset let so evropski pristop, regulirani tržni sistem z državo blaginje, razglašali za edini ustrezni globalni kapitalizem. Toda danes njegovih variacij nihče več ne vidi kot merilo razvitosti in nekakšnega dohitevanja zahodnega sveta. Gre za boj različnih kapitalističnih sistemov. Evropski in z njim tudi ameriški tip kapitalizma je v krizi, kitajski pač ne, če vsi računajo na azijski motor svetovnega razvoja. Zdi se, da se uresničuje stara Arrighijeva teza, da prehod hegemonij spremljajo dolga obdobja sistemskega kaosa, patološkega sobivanja različnih tipov kapitalizma in boja za finančno, politično in tudi vojaško prevlado. Tako sedanja evropska kriza kapitalizma ubira rešitve, ki jih ponuja nemški model, svetovno gospodarstvo pa se lomi ob merjenju moči centralnih bank držav in zasebnih finančnih korporacij, politike in biznisa.
V davoški senci je potekalo reševanje Grčije in evropske dolžniške krize. Rešitve so najprej zastavili bankirji. ECB je že decembra evropske banke opremila s 489 milijardami evrov, dovolj za bančno servisiranje grške krize, od odpisov zasebnih bank do novega svežnja pomoči. Evropska politika vidi rešitev v popolnem prenosu fiskalne suverenosti na evropsko raven. In če ne bo uspelo trojki, vključno MDS, bi Grčija lahko celo opustila evro. Toda tu je že Portugalska, v težavah tičita Španija pa Italija … In tukaj grški model reševanja odpove, ker potem pade monetarna unija in tudi sedanja EU. Sklep razvitih v Davosu je bil tukaj jasen. Stroški razpada evroobmočja bi imeli katastrofalne globalne posledice. Če danes dajemo za reševanje evropske krize dva odstotka svetovnega BDP-ja, bi tedaj izgubili najmanj štirikrat več. EU se preprosto splača reševati.
Davos je pomembna gledališka predstava. Na začetku vsakega leta pokaže, kdo so naši reševalci sveta in kaj zmorejo. Za letos vemo, da rešitev še nimajo. Zato pa je na velikem rdečem balonu nad glavno ulico pisalo: »Hej, WEF, kje je ostalih 6999 milijonov voditeljev?«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.