Interesi v ospredju
Reorganizacije nimamo zaradi racionalizacije, temveč zaradi prerazdelitve moči. Združena ministrstva so pod nadzorom SDS, nekaj zaradi ideologije, precej zaradi kapitala, pa tudi zaščite politikov pred zakonom.
Slovenija po vseh povolilnih zapletih dobiva novo vlado, ki je taka kot vse dosedanje, brez posebnih presežkov in z nekaj pomanjkljivosti. Sestavljajo jo večinoma karierni politiki, pa tudi nekaj strokovnjakov s političnimi izkušnjami. Bolj politično kot strokovno uravnotežena ekipa je pred enim najtežjih politično-ekonomskih mandatov. Koalicijska pogodba sicer ponuja splošne usmeritve, toda težave tičijo v podrobnostih in konkretnih namerah. Prvi kamen spotike se je že pojavil pri zmanjševanju in novem razrezu ministrstev. Drugi prihaja z rebalansom proračuna in fiskalnimi poročili Bruslju, tretji zadeva konkretne poslovne in finančne odločitve, ki so že na mizi. Dejansko bo morala vlada izjemno hitro sprejeti letni načrt dela in verodostojen program reform. Tako kot obljubljajo politiki v svoji koalicijski pogodbi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Slovenija po vseh povolilnih zapletih dobiva novo vlado, ki je taka kot vse dosedanje, brez posebnih presežkov in z nekaj pomanjkljivosti. Sestavljajo jo večinoma karierni politiki, pa tudi nekaj strokovnjakov s političnimi izkušnjami. Bolj politično kot strokovno uravnotežena ekipa je pred enim najtežjih politično-ekonomskih mandatov. Koalicijska pogodba sicer ponuja splošne usmeritve, toda težave tičijo v podrobnostih in konkretnih namerah. Prvi kamen spotike se je že pojavil pri zmanjševanju in novem razrezu ministrstev. Drugi prihaja z rebalansom proračuna in fiskalnimi poročili Bruslju, tretji zadeva konkretne poslovne in finančne odločitve, ki so že na mizi. Dejansko bo morala vlada izjemno hitro sprejeti letni načrt dela in verodostojen program reform. Tako kot obljubljajo politiki v svoji koalicijski pogodbi.
Janševa dvanajsterica kaže, da dobivamo predvsem politično vlado. Strokovne kompetence in politične usmeritve bi morda zadoščale za kakšno mirno obvladovanje sprememb z jasnimi zunanjimi napotili. Tako je v času postsocialistične tranzicije (1992–1996) velike ekonomske probleme blažila tedanja konjunktura v EU, kasneje (1997–2004) smo preživeli z jasno ciljno usmeritvijo za EU in NATO, potem je sledila uspešna uvertura z evrom. Tokrat smo se znašli na čistini. Izvozni trgi so v recesiji, EU doživlja velike notranje pretrese in ponuja domala brezizhodne rešitve, doma tičimo v resni razvojni zagati. To pomeni, da bi antikrizna ministrska ekipa morala ponuditi ljudi, ki bodo sposobni odpirati nove trge, vešče krmariti med evropskimi političnimi labirinti in na koncu voditi učinkovito domače anticiklično ter razvojno politiko, podprto z naborom dolgoročnih sistemskih reform.
Pred tem so nekateri menili, da bi potrebovali nekakšno tehnično vlado strokovnjakov, za nameček morda s kakšnim bankirjem na čelu, ki bi potem pod zunanjim patronatom EU lažje rezala po socialnem tkivu države in posegala po hitrih ukrepih fiskalne konsolidacije. Prednost takšne vlade je običajno strokovna koherentnost, slabost premajhno politično zaledje. S sedanjo vlado smo dobili nasprotno rešitev. Okostje vlade tvori trdo politično jedro, kjer ima Janša najbolj zanesljive strankarske ljudi. Drugi krog sestavljajo strankarski voditelji, ki so preprosto zavezani koalicijski pogodbi in logiki strankokracije. Tretji del sestavljajo strokovnjaki in menedžerji z razmeroma šibkejšim političnim zaledjem. Prednost takšne politične vlade je predvsem moč odločanja, slabost pa je običajno pragmatičnost in oportunizem. Janša je nedvomno bolj kompetenten voditelj kot Pahor, Šušteršič pa bo manj politikantski finančni minister kot Križanič. Že to dvoje daje dovolj opore, da bo nova vlada politično bolj koherentna in učinkovita kot prejšnja.
Na samem začetku, še preden je vlada začela delovati, dobršen del teh zadreg razkriva novi razrez ministrstev. V predvolilnem času so vse stranke povprek obljubljale zmanjšanje ministrstev, nekaj zaradi nižjih stroškov države, pa tudi njene debirokratizacije. Veliko število ministrstev je posledica stihijskega razvoja državne administracije v zadnjih dvajsetih letih in predvsem številnih fevdov za delitev političnega plena koalicijskih vlad. Nova racionalizacija ministrstev je sedaj ponovila stare napake z nasprotnega konca. Prevladal je politični voluntarizem, brez jasnega vsebinskega pristopa in strokovnega obvladovanja administrativnih procesov. Reorganizacija naj bi pripeljala do reinženiringa procesov in zniževanja stroškov in ne nasprotno. Optimalizacije procesov in poti odločanja, na katere želi staviti nova vlada, ne more biti, če ni enotne informatizacije, pa centralizacije vrste podpornih služb in koncentracije poti odločanja v bolj sploščeni organizacijski piramidi. Abotna politična aritmetika, s katero so Gorenak in drugi v parlamentu opravičevali administrativni poseg, sodi v osnovnošolske klopi organizacijskega menedžmenta.
Od tod postaja jasno, zakaj so posamezne delitve ministrstev strokovno povsem zgrešene, združevanja pa predvsem politična. Tako je ločevanje znanosti in tehnologije v dve ministrstvi dokaz, da bomo težko obvladovali želeni tehnološki preboj. To bi Turk moral vedeti, če že Žerjav tega očitno ne razume. Drugič, ločevanje nesrečnega MOP na dva dela, obvladovanje prostora v enem in okolja v drugem ministrstvu, pomeni, da slovenska politika še vedno ne dojema ekološke razsežnosti trajnostnega razvoja, enega od ključev izhoda iz sedanje krize. Tretjič, ukinjanje kulturnega ministrstva je preprosto politično nespodobno in nespametno, dokazuje pa namero, da se bodo Janševi v identitetnem kaosu sedanje EU hitro izgubili. Četrtič, združevanje javne uprave in pravosodja ter selitev tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva pa sodi v čudaško pojmovanje pravne države.
Pod črto je jasno, da so v ospredju drugi interesi. Reorganizacije nimamo zaradi racionalizacije, temveč zaradi prerazdelitve moči in zaščite interesov. Velika združena ministrstva in problematične delitve so pod nadzorom SDS, nekaj zaradi ideologije, precej zaradi kapitala, pa tudi zaščite politikov pred zakonom. Vse skupaj je morda nevarnejše od varčevalnih ukrepov, ki so v ospredju zanimanja. Slovenija ni majhna, temveč ozka, je zadnjič pametno ugotovil Kraljič. Toda še večji problem je globina teh ožin, vse tja do političnega krasa.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.