Mister 10 odstotkov?

Bernard Nežmah

25. 5. 2012  |  Mladina 21  |  Pamflet

Prvič se je zgodilo, da so vprašljiva ravnanja Zorana Jankovića osrednja tema več kot en dan in da so osrednji dnevni mediji začeli avtonomno poročati in raziskovati same vsebine spornih početij.

Čisti zgled, kaj je korupcija, bi bil primer, ko oblastnik denar iz mestnega proračuna prenese v svoj lastni žep.

Pred časom se je pripetil nenavadni dogodek: podjetje, ki je gradilo Stožice, je za svoje delo mimo pogodbe zahtevalo še doplačilo. Sicer običajni poskus gradbincev od Zidarja naprej, pa vendar je presenetila dobrohotnost ljubljanskega glavarja. Ko je gospod Janković vodil svoje zasebno podjetja »Electa«, namreč ni bil znan po tem, da je partnerjem poleg govorjenih zneskov doplačal še dodatek. Tu je bil neizprosen, često izvajalcem njegovo podjetje ni plačalo niti zahtevanega zneska, kaj šele, da bi jih nagradilo s preplačilom.

Kot župan pa se je v poslovanju z »Grepom« pokazal kot dobra vila, ki partnerju izpolni vse želje. Nikoli ni bilo zaznati spora med njim in »Grepom«, kaj šele, da bi nonšalantno zavrnil nova in nova doplačila. Od kod ta obrat od trdega pogajalca k dobrotniku?

Ovadba davčne uprave je razkrila, da je mesto dobrotljivo nakazalo »Grepu« 4 milijone evrov, s tem pa je posledično priletelo 400 tisočakov v Jankovićev KLM žep. Seveda na neviden način, saj je »Grep« to vsoto posodil »Bazi Dante«, ta jo je nakazala »Electi«, a ker je slednja isti znesek dolgovala »KLM«, jo je prenesla kot asignacijo kar Zoranu Jankoviću oz. njegovi »KLM«. Po logiki gospoda 10 odstotkov?

Sam ljubljanski župan poti denarja sploh ne zanika, njegovo pojasnjevanje gre le v smer, da je vse potekalo zakonito. Zadeva je v rokah tožilstva, o njej bo razsodilo sodišče.

Tu zdaj nastopi jankovićevski diskurz, ko gromi pozivajoč – pridite me preiskat, jaz ničesar ne skrivam! A gospod Janković je eden redkih, ki je imun pred kriminalističnim in tožilskim pregonom. Že leta 2006 je revizijska hiša našla dokaz, da je njegovo vodenje »Mercatorja« potekalo tudi kot osebno okoriščanje. Zadevo so predali kriminalistom, ti po dolgih letih tožilcem, minilo je torej 6 let, da je zadeva sploh prišla pred sodišče. Ko je mestni svetnik Miha Jazbinšek vehementno kritiziral županove posle, je bil na hitro obsojen na denarno odškodnino zaradi razžalitve Zorana Jankovića. Na dlani sta dve hitrosti: primerjalno hitra, kadar je on tožnik, in prav polževska, kadar je on obtoženec.

Toda vrnimo se k stvari. Zakaj je eno najbolj zadolženih slovenskih podjetij posodilo denar »Bazi Dante«. Odgovor »Grepa« je, da je imel v tistem hipu višek denarja, ki ga je tako oplemenitil. Toda v istem trenutku je bil »Grep« dolžan številnim podizvajalcem, ki so delo opravili, pa plačila niso dobili. Zakaj z »viškom« ni najprej poplačal del svojih dolgov?

Demokracija namreč ne velja samo v delovanju političnih strank, ali pri enakovrednem obravnavanju vseh državljanov. Poslovna demokracija seže tudi v poslovanje. Preprosto – podjetje, ki naokoli posoja denar v hipu, ko ne plačuje svojim upnikom, je klasični primer poslovne goljufije.

Zgodba se z vsako obrambo še bolj zapleta. »Baza Dante«, ki prideluje enormno izgubo, je to vsoto nakazala Jankovićevemu podjetju, ko pa se je začela davčna obravnava, je čudežno vsoto naenkrat vrnila »Grepu« z obrestmi vred. In tu se obramba zaključi. »Baza Dante« je čudežna tovarna denarja: poprej sploh ni bila sposobna plačati Jankovićevim 400 tisočakov, ko pa je dobila posojilo, je »KLM« nakazala 400 jurjev, zraven pa še povrnila dobrih 400 tisoč evrov »Grepu«. Od kod podjetju, ki životari pod nulo, naenkrat misterioznih 400 tisočakov?

Pojem asignacija je Jankovićeva čudežna beseda, ki odpravi vse rabote. »Electa« naj bi bila dolžnik Jankovićevi »KLM«, zatorej je »Baza …« novce namesto njej poslala slednji.

A kakšen tip poslovanja je to? Podjetje »Electa« ima številne upnike, katerim dolguje precejšnje vsote novcev. Ko torej dobi močan priliv, ga enakomerno porazdeli med njih? Nikakor, odloči se, da bo plačala dolg enemu samemu - privilegiranemu, se pravi od vseh upnikov »Electa« izbere le gospoda Jankovića, ki je potem edini, kateremu plača obveznosti. Si lahko predstavljamo, da bi vodstvo »Merkurja« prosto odločalo, komu bo plačalo in komu ne?

Nekatere teve hiše so o Jankovićevih potezah spraševale njegove podpornike, ki so z vsem srcem zanj, niso pa poiskale množic upnikov, ki so jih opetnajstili, da oni povedo, kaj si mislijo o dantejevskem toku denarja.

V pravni državi so upniki med seboj v podobnem položaju, medtem ko v poslovnih mrežah »KLM«, »Electe« in sorodnih vlada družinski zakon. Je torej lex Janković nad zakoni Slovenije?

Zadnji nastop ministra za zdravstvo Tomaža Gantarja pa je razgalil besede ljubljanskega župana kot lažnivo puhlico. »Pozivam jih, naj me pridejo preiskat!«, toda ko ministrstvo za zdravstvo opravlja nadzor nad poslovanjem »Lekarne Ljubljane«, ki deluje pod njegovo taktirko, zagrozi ministru prek advokata, da jih bo tožil, če takoj ne odpravijo preiskave!?????

Politik Janković ni sporen kot politični vodja, ki je navdušil množice, temveč v svojem pojmovanju plačilnih odnosov.

Na volitvah je dosegel lep uspeh, za katerim je stala v potankosti naštudirana volilna kampanja. Toda, ali je agenciji plačal za zmago? Ne, vendar »Računsko sodišče« zoper njega ni ukrepalo. Zakaj? Predložil je namreč dokazilo, po katerem mu je agencijski avtor njegove zmage odobril posojilo!????????

Namesto da bi agencija dobila plačilo za svoje delo, mu je račun spremenila v kredit. Bo poplačan prek nebuloznih poslov iz mestnega proračuna?