Komentar / Slap resnice

Bernard Nežmah

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Pamflet

Ko tožilci preganjajo vodjo SDS Janeza Janšo, so dejansko originalni. V zadevi Patria pred desetletjem so ga obtožili korupcije, češ da je dal ustno obljubo za nedovoljeno posredovanje v korist prodajalca orožja. Na sodišču niso imeli prič dogodka in tudi nikogar poprej ne potlej niso procesuirali na tak način. V novi zadevi Trenta mu očitajo, da so akterji prodaje njegovega nekdanjega posestva oškodovali nepremičninsko podjetje, ki da je posel preplačalo za sto tisočakov. Reč je posebna akrobacija: kupec je kasneje reč prodal naprej celo za višjo vsoto, kot jo je sam plačal, toda tožilci se niso sklicevali za izvršene kupčije, temveč so poiskali cenilce, ki so zatrdili, da je bilo posestvo v resnici vredno le desetino prodajne cene. Odmislimo, da so drugi cenilci izračunali, da je bila prodajna cena OK. A bolj v oči bijoče je dejstvo, da tožilci v minulih desetletjih niso preganjali več desetmilijonskih razprodaj družbenega premoženja, ki so romala za drobiž v roke zasebnim lastnikom. Tam, kjer tožilstvo skozi desetletja za določen tip korupcije inkriminira vsakič zgolj šefa opozicijske stranke, se pač kaže kot orodje za preganjanje politične opozicije. Dobesedno, tokrat so tožilci v zaključnem govoru za Janševo prodajo označili za primer arhetipske korupcije. Zakoni ne poznajo kaznivih dejanj arhetipskega umora, arhetipskega posilstva, arhetipskega vloma, arhetipskega izsiljevanja … Za zvočnost procesa so torej skovali poseben izraz - arhetipska korupcija. Proces absurda.

Pojavlja pa se nova praksa, ki nepričakovano udari iz neba po prebivalstvu. V Novem Sadu se je na čakajoče na avtobusni postaji zrušil smrtonosni nadstrešek, in jih pogubil več kot ducat. V Dominikanski republiki se je pred tednom porušil strop nočnega kluba, ki je terjal več kot sto življenj. To je resda daleč stran od slovenskih krajev, toda na začetku leta se je nenadoma zrušila streha športne dvorane v Mariboru. Ta ni bila še iz časa Franca Jožefa, temveč moderna stavba. Le božji prst previdnosti je posegel v padec, ki se je zgodil med šolskim odmorom, tako da porušenje ni terjalo človeških žrtev. In nekaj dni nazaj se je dogodilo novo čudo, ko se je v laboratoriju v UKC v Ljubljani nenadoma povesila konstrukcija spuščenega stropa, s katero je popadalo nekaj ploščic, na srečo spet brez žrtev. In to v novem objektu, starem vsega štiri leta. Če je nekoč klavstrofobija veljala za bolezen, se bo danes preudaren človek začel izogibati opravkom v novodobnim stavbam, v katerih preži smrt s stropov. Gre očitno za božjo kazen ali pa hudičevo delo, saj še nismo zaznali, da bi tožilci kdaj preganjali gradbince zaradi ogrožanja varnosti s slabo izvedenim delom.

Podrla pa se je tudi vila poslovneža Tomaža Subotiča v istrskem kraju Karigador. Padla je na premiersko glavo Roberta Goloba, seveda le metaforično. Izkazalo se je namreč, da je predsednik vlade v njej večkrat počitnikoval s svojo partnerko, ne da bi lastniku plačal za bivanje. Gospod Golob pravi, da tu ni korupcije, saj da sta prijatelja. Osrednji mediji so tokrat odločni, celo koalicijska stranka SD z Luko Gorškom je zgrožena nad koruptivnim šefom koalicije, češ da je v nedavni zgodovini zaradi manjšega prestopka morala odstopiti kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je na službeno pot s prenočevanjem vzela sina, kateremu so njeni gostitelji podarili brezplačno prenočevanje. Pravo čudo pa je stranka Levice, v kateri vodja poslancev Matej Tašner Vatovec pravi, da on o korupciji ne more reči nič, dokler je ne potrdi pravnomočna sodba. Odslej se politiki Levice ne bodo več izrekali o nobeni raboti, dokler je ne bo potrdilo sodišče. No, ni edini, enako se je odzvala njegova predsednica Asta Vrečko pred časom v oddaji Tarča, ko na vprašanje o vlogi župana Jankovića pri prodaji zemljišča za stanovanjski kompleks srbskemu poslovnežu iz kroga predsednika Aleksandra Vučića ne more nič reči, dokler zadeva ne bo sodno potrjena. Je pa naposled prišla v osrednje medije odločba Ustavnega sodišča (US), ki je razsodila, de je mestni župan Zoran Janković s svojo ekipo protiustavno razlastil kmete, ki so se upirali uzurpaciji njihovih poti za potrebo gradnje kanala C0.

Že teden nazaj je sicer o tem javila Nova24TV. Da ni bila raca, je lahko vsakdo preveril na spletnih straneh US. POP TV kot najhitrejša iz dominantnih medijev je potrebovala tri dni, da se je odločila, da jo lansira, ostali še dan in dva več, da so ji sledili. In nato se je oglasil glavni akter ljubljanski župan, ki je povedal, da bo odločbo spoštoval in da vse gradi po zakonu. Hudiča, s pomočjo protiustavnega akta je z varnostniki in policijo preprečil lastnikom zemljišč, da bi s svojimi telesi ustavili polaganje cevi kanala, ki so zdaj evidentno protiustavno položene. A poglejmo na zdaj stoprvi način, kako okoljsko nevaren je njegov zloglasni kanal, ki pelje odplake prek mestnega vodnjaka. Zoran Janković pravi, da je kanal absolutno varen in nepropusten. Kako potekajo njegovi gradbeni podvigi v mestu? Pred meseci je POP TV prikazala posnetek, kako ob nalivih teče voda po stenah nove stanovanjske soseske, ki jo je dala zgraditi mestna občina. Te dni pa smo doživeli krst Jankovićeve Ilirije.

Časopis Dnevnik je na spletni strani objavil posnetek slapu, ki s strehe kopališče pada pred vhodnimi vrati. Projekt za več kot 60 milijonov z 18 aneksi ni predvidel, da bi morala strešna voda odtekati skozi žlebove!!!???? Te šlamparije gradbenih nesposobnosti ljubljanskega župana se ni dalo skriti, saj jo je opazil vsak mimoidoči. Kako vodotesen je kanal C0, ki je vkopan v zemljo in neviden prostemu očesu? Medijske hiše, ki rade objavljajo vse mogoče ankete, bodo kajpak v naslednji povprašale meščane, koliko jih verjame, da se skozi kanal tekoče kemikalije ne bodo kot slap na Iliriji iztekale v podzemlje proti zajetju pitne vode?