Kralji hokeja, svetovalcev in mode

Bernard Nežmah

15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Pamflet

V Los Angelesu so hokejisti »LA Kings« premagali »NJ Devils« in osvojili »Stanleyev« pokal. Z domačimi navijači slavijo kajpak tudi slovenski navdušenci, saj je bil Anže Kopitar eden osrednjih mož odločitve. Ta hip torej spada med najboljše igralce hokeja na svetu od Vladivostoka pa do Vancouvra. Koliko pa je vredno njegovo igranje?

Na spletnih straneh NHL lige z nekaj kliki pridete do številke 6,4 milijona dolarjev na leto. V državah, kjer igrajo najboljši hokej in košarko na svetu, ni skrivnosti – ob vsakem igralcu je pripisana njegova letna plača. Javnost in transparentnost podatkov jemljejo kot vrednoto, kot temelj, na katerem gradijo športne in poslovne uspehe.

Eden osrednjih slovenskih klubov je KK Olimpija, ki je vsako leto enigma. Pri njej ni jasno nič, ne koliko zaslužijo posamezni igralci ne kdo bo jutri trener ne kdo bo tvoril novo ekipo. Pač, vsake toliko izvemo, za koliko so igrali nekdanji igralci, ko klub nesrečno predstavi sodne razsodbe, po katerih bo moral plačati nekdanje igralce, ki so klub tožili, ker jim ni izplačeval pogodbenih vsot. Ali morda obstaja tendenca, da bi po zgledu NBA in NHL tudi slovenski klubi javno predstavili razreze proračunov? Nak, v naši deželi velja logika, da je transparentnost kluba škodljiva za športni uspeh. KK Olimpijo npr. zadnjo dobo vodi gospod Jani Möderndorfer, poslanec PS, prej pa podžupan prestolnice. Osrednji košarkarski klub torej upravlja Pozitivna Slovenija, kar je več kot ocean daleč od vodenja športnih klubov v ZDA, kjer senatorji demokratske in republikanske stranke ne odločajo o delovanju najboljših ekip na svetu.

A vrnimo se k slovenskemu heroju Kopitarju, ki je navduševal desetine milijonov teve gledalcev s hokejskimi bravurami. Njegov zaslužek je jasen in razumljiv, saj je v razvidni povezavi z njegovim učinkom.

V Sloveniji pa je skočil v medijsko orbito gospod po imenu Peter Kotar. Še včeraj zanj razen insiderjev ni vedel nihče, kaj počne in s čim se ukvarja. Naenkrat pa je postal osrednji osumljenec kriminalistov, ki so pri njem izvedli hišno preiskavo, saj ga sumijo, da je dobil nekaj milijonov evrov provizije pri poslih TEŠ 6. Na mah naj bi zaslužil ne dosti manj kot Anže Kopitar. Kaj je torej njegova briljantna poteza? Mož je poslovni svetovalec, ki je TEŠ dahnil genijalni nasvet, da kupi opremo pri francoskem podjetju »Alstom«. Podjetje, ki je bilo izgubljeno, saj ni vedelo, kje na svetu izdelujejo visoko tehnološko opremo, je torej v njem našlo tako dober odgovor, ki ga med vsemi energetskimi svetovalci ni bil sposoben najti nihče razen njega.

Po tej logiki bi človek, ki bi organizatorju olimpiade svetoval, da naj za uradnega merilca časov izbere denimo »Longines« in ne »Omego«, zaslužil več kot najboljši igralec NHL hokejske lige v eni sezoni!?????????

A zadeva je hujša. Budžeta »LA Kings« ne polnijo ameriški davkoplačevalci, medtem ko naj bi bila garant za posle TEŠ 6 vlada oziroma slovenski davkoplačevalci. Je mar TEŠ 6 objavil seznam zaslužkov vseh svetovalnih podjetij in navedel podrobno vsebino njihovih početij, tako kot pritiče NHL statistiki: število golov in podaj ter število odigranih tekem?

V Sloveniji poteka paralelna ekonomija: državna in javna podjetja pretakajo sanjske vsote posrednikom, ad hoc svetovalcem za prodajanje megle. Dobesedno, pred leti se je izkazalo, da je »Študentska organizacija« v Ljubljani plačala več kot 40 tisoč evrov za nasvet, da naj kupi neko zabavišče ali ne. V zlatu plačni odgovor se je takrat glasil - ne.

Država, ki se utaplja v milijardnih dolgovih, sedaj sistematično krči socialne, zdravstvene, izobraževalne itd. pravice, istočasno pa poteka plenilska ekonomija vseh barvnih svetovalcev. Aktualna vlada, kriminalisti in tožilci so po zadnjih potezah očitno uvideli največjo patologijo družbe. Toda, kako, da je bilo to plenilsko početje tako dolgo tolerirano?

Zadnje dni so posebej vestne televizijske hiše, ki dnevno prinašajo posnetke, kako rubežniki odnašajo stroje in opremo iz bankrotiranega podjetja »Primorje«, zraven pa obraze nesrečnih delavcev, ki že mesece niso dobili plač za opravljeno delo. So bili zidarji krivci, da je podjetje kolapsiralo? Je zlom gradbenega giganta izviral iz slabo opravljenih gradbenih del? Nak. Zaposleni, ki so največje žrtve, so delali korektno in dobro. Zgolj cinična igra usode?

Nikakor, uvedba stečaja pomeni demokratizacijo razpada, v katerem vpeljejo pravila, po katerem so tudi zaposleni deležni poplačila iz stečajne mase. Preprosto, to, da podjetje ne objavi stečaja v trenutku, ko je popolnoma nelikvidno, je oblika kriminala, ki z odlogom stečaja daje prednost rubežnikom in lastnikom, da odnašajo lastnino podjetja.

A kako, da se to dogaja? Tako kot še nismo slišali, da bi kdaj kakšen podpisnik plačila svetovalcem megle končal v zaporu, tudi še nismo doživeli, da bi sodišče obsodilo menedžerja, ki je neutemeljeno zavlačeval z razglasom stečaja.

Največji kriminal danes pač niso roparji zlatarn in bencinskih servisov. V Italiji so nedavno tožilci sprožili sodni postopek proti lastnikom podjetij »Dolce & Gabbana« zaradi izginule milijarde evrov. So mar modni baroni kradli blagovne znamke in niso izdajali računov za prodana oblačila? Ne, očitajo jim, da so znamko »D&G« prodali holdinškemu podjetju v Luksemburgu, da bi lahko po Italiji prodajali robo, ne da bi italijanski državi plačali za 1 milijardo davkov.

Največji sodobni ropi ne potekajo več kot zmikavtski podvigi, temveč tako, da državi, v kateri posluješ, ne plačaš davkov! Elegantni rop državne blagajne.