Čakajoč na očeta

Vlado Miheljak

5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Dva leva

Oddaja Lahko noč, otroci! išče nove pravljice
— Radio Slovenija vabi na natečaj za izvirne slovenske pravljice (Delo, 1. 10. 2012)

»Menim, da ni nobene potrebe, da bi slovenska javnost vedela, kako je z zasebnim življenjem kardinala Rodeta, v kolikor njegovo ravnanje ne dela krivice nikomur in ne ogroža javnega reda in miru.«
— Medijski strokovnjak Peter Lah je strokovno ugotovil, da kardinal Rode ne ogroža javnega reda in miru in zato vprašanje očetovstva ni v javnem interesu.

Takole bi lahko potegnili črto čez afero: Rim je govoril, primer je zaključen. Brez srda, brez odvečnih in pretirano pristranskih besed. Pravzaprav je bil primer sorazmerno mehak oreh. Mož srednjih let že vse življenje išče očeta. Pot iskanja ga pripelje v materin domači kraj. Od sorodnikov in krajanov dobi namig o domnevnem ljubimkanju med njegovo (takrat) mladoletno materjo in kaplanom Rodetom, ki je bil takrat sredi tridesetih let.

Mati noseča odpotuje in čez nekaj mesecev rodi otroka, ki konča za nekaj časa celo v sirotišnici. Namig biološkega očeta mu do neke mere, nekako misteriozno, potrdi tudi mati. Išče stik s sedanjim kardinalom, ker ni uspešen, se poveže z mediji. No, je sicer cel kup detajlov, ki omogočajo različne interpretacije (kako dolgo je iskal, kdaj je iskal stik z Rodetom, koliko zgolj platonska ali pač mesena je bila zveza med kaplanom in njegovo učenko verouka itd.).

A Peter S. je imel dovolj utemeljene razloge, da je domneval o možnem očetovstvu nekdanjega materinega prijatelja. Po vseh peripetijah sta se le dogovorila za test na nekem inštitutu v Nemčiji. Načelno ne more biti dvoma, da je »tehnično« postopek zanesljiv. Ampak, potem pa pride na vrsto obvezni ampak. Zato se primer z objavo testa ni zaključil, ampak šele zares začel. Da je tako, je delno poskrbel sam kardinal, veliko bolj pa njegovi dežurni branitelji, ne samo odvetnica, ki se je vseskozi zapletala, dajala protislovne izjave, se žaljivo izražala o nasprotni stranki, ampak tudi »motivirani« medijski strokovnjaki. Prednjačil je »medijski pater« Peter Lah. Ne vem, ali se je cinično šalil na račun Rodeta ali ga je skrajno nespretno branil. In celo Sandra Bašić, ki ni iz te zgodbe »motiviranih branilcev«, se zaplete, ko pravi, da bi morali skrbneje preveriti dejstva. »Očitno je, da ključnega dejstva niso preverili. Ključnega dejstva, ali je kardinal Rode oče tega gospoda ali ne, niso preverili,« pove za MMC. Med ta dejstva ne spada preverjanje očetovstva – bog ne daj, da bi to bila naloga medijev! –, ampak zgolj avtentičnost pričevalca in iskalca očeta ter zadostnost njegovih motivov. To ni zgodba Sterna in Hitlerjevih dnevnikov. Revija Stern je pred leti izgubila kredibilnost, ker je naivno kupila (za 9 milijonov DEM!) in objavila ponaredke, ne pa zato, ker bi bile morebiti avtentične Hitlerjeve misli netočne, napačne, neprimerne … Po tej logiki so mediji odgovorni (tudi), ker so posredovali trditev tiskovnega predstavnika škofovske konference, da gre v primeru pregona Urana za sum očetovstva. Tudi tam ni nič dokazano. In ne nazadnje, še zgodba vseh zgodb raziskovalnega novinarstva (afera Watergate), ki jo komunikologi neredko nekritično poveličujejo, se je mozaično in postopno sestavljala in jo je usmerjal anonimni pričevalec, ki se je šele v globoki starosti razkril kot Mark Felt … v času afere visoki uslužbenec FBI.

Svoje je dodala še nacionalka, ki je v studio Odmevov povabila odvetnico Zidar Klemenčičevo. Kot da ne bi vedeli, da odvetniki ne sodijo v tovrstne oddaje, ker ne govorijo v interesu resnice, ki jo morajo mediji razkrivati, ampak v interesu stranke. In če so jo že povabili, da se je poljubno zapletala in razpletala, bi morali zaradi temeljne profesionalne poštenosti povabiti še odvetnika nasprotne strani. Zdolška že toliko poznamo, da bi, ob tako nespretnem izvajanju, Rodetova odvetnica ne prišla iz studia »v enem kosu«.

Ne razumem pa, zakaj se Rode sedaj ne ustavi. Dosegel je vsaj zadoščenje, če ne ravno moralne zmage. Če bo šel v tožbo, kot je napovedala odvetnica, se bo vse skupaj končalo s porazom. Tako na sodišču kot v javnem mnenju. Vsak, ki bo nemotivirano bral zapise v Delu, ve, da niso storili nič narobe. Ni ga resnega, nepristranskega medija, ki takšne zgodbe ne bi objavil. In niti ni naloga niti možnost medija, da temeljno dilemo razreši, ampak da opozori, da je na preizkusu domnevno huda moralna dilema. Ne zgolj zato, ker je Rode javna osebnost, ampak predvsem, ker Slovenkam in Slovencem nenehno deli moralne ukore in nauke o kreposti. Se spomnite Clintonovega zasliševalca Kennetha Starra (t. i. Starr-Report)? Vsi, ki sedaj moralizirajo, naj si postavijo vprašanje, kaj bi bilo z vidika medijskih standardov drugače, če bi bil test pozitiven.

Kot so povedali na TVS, je »kardinalu v SMS-sporočilu že čestital nadškof Stres«. Za kaj mu je čestital? Da ni oče? Da ni dokazov? Hja. Možje odpirajo šampanjce, ko dobijo sina, hčerko, kleriki, ko dokažejo nasprotno. Tragično. Tragikomično!