Še pomnite, tovariši?

Vlado Miheljak

12. 10. 2012  |  Mladina 41  |  Dva leva

Maldivijska policija je danes aretirala prvega demokratično izvoljenega predsednika države Mohameda Našida, potem ko se že drugič ni pojavil na sojenju zaradi domnevne zlorabe oblasti. Po nalogu sodišča bo v priporu, dokler ne bo stopil pred sodnika.
— Maldivi imajo do politikov in lopovov neprijazno pravno državo (STA, 8. 10. 2012)

Predsednik vlade Janez Janša se je opravičil »zaradi nujnih in neodložljivih sestankov v zvezi s pripravo na sejo vlade in pomembnosti te seje«.
— Slovenija ima do politikov in lopovov zelo prijazno pravno državo (STA, 8. 10. 2012)

Tako, sedaj pa je naš premier mlade demokrate, se pravi svojo, Janševo mladež, napotil na demonstracije pred parlament. Nič novega. Ko so po neuspelem kaplarskem puču pomladi leta 1994 odstavljali Janšo, je bilo tudi tako. Skupaj so zvozili za nekaj avtobusov zelo jeznih in zelo dobro organiziranih spontanih demonstrantov. In nacionalka se je takrat izkazala. Kot vedno v usodnih trenutkih. Prenos, malo iz parlamentarne dvorane, malo z ulice, je bil vsaj tako angažiran in frenetičen kot prenos nogometne tekme med Rusijo in Slovenijo v Mariboru jeseni 2009, ko smo se prebili na svetovno prvenstvo.

No, razlika vseeno je. Leta 1994 je bil Janša minister, ki so ga v parlamentu odstavljali. Sedaj je premier s parlamentarno večino. A ni bizarna samo domislica, da premier pošilja svoj politični podmladek pred parlament, ampak predvsem utemeljitev: »Če bi bil jaz vaših let, bi vsaj enkrat na teden vzel transparent, šel pred slovenski parlament in zahteval, da z ustavo predpiše zlato fiskalno pravilo, torej da sedanja generacija ne porabi denarja, ki ga boste vi šele ustvarili.« Kako, prosim? Ko je bil Janša njihovih let, ni hodil s transparenti pred režimske institucije, ampak je bil perspektiven mladinec prejšnjega režima. Medtem ko so drugi s praznimi žepi štopali po Evropi in dlje, je on na režimske stroške romal po božjih poteh partijske države. Ni poslušal pokvarjene zahodne glasbe in bral razredno neosveščene literature, ampak ubrano, v urejeni pohodni koloni prepeval režimske napeve in bral prorežimsko pornografijo. Ko je bil Janša njihovih let, ni bil protirežimski, ampak režimski.

Razšli so se, ko je ugotovil, da so premalo to, za kar se deklarirajo. Sicer pa je žargon kritičnosti mladega Janše znan in je bil tudi v Mladini ničkolikokrat objavljen. A sploh ni problem, da je bil kdo očaran od prelesti prejšnjega režima. Problem je, če sedaj stisko zaradi svoje takratne zaslepljenosti zaračunava drugim. In to praviloma tistim, ki so bili do režima skrajno kritični in cinični. A njegov poziv v slogu »če bi jaz bil vaših let« ni protirežimsko, ampak protisistemsko ščuvanje in spodbujanje mladeži. Kaj pomeni pošiljati mladež nad parlament? Ali imamo protiljudski, nedemokratični režim ali pa predsednik vlade ne priznava demokratično izvoljenega parlamenta in ustavnih temeljev države. Ko so nazadnje organizirani mladci (organizatorica, tedanja študentska funkcionarka je sedaj nadobudna članica SDS) šli z granitnimi kockami nad parlament, so nekateri to dejanje primerjali z napadom na Bastiljo. No, no, malo razlike pa le je. Vsaj v tem, da je bila Bastilja režimska ječa, v parlamentu pa sedi demokratično izvoljeno predstavništvo ljudstva. A pošiljanje mladeži nad parlament ni najhujše, kar se pod Janševim režimom dogaja. Gre za sistematično razgradnjo demokratičnih, socialnih in pravnih temeljev države.

Neverjetno pa je, kako smo postali neodzivni in apatični. Nič nas več ne začudi in razburi. Tudi izpadi ministra Gorenaka ne. Komentirajoč Jankovićevo pridržanje je napovedal, da »… ni samo te preiskave za komentirati. Jaz poznam tudi tisto v Mariboru, pa še kako v Kopru itd. Se pa bolj veselim tistega, kar prihaja«. Kaj pa prihaja? Komu prihaja? Minister ne sme vedeti, kaj prihaja, kakšne akcije načrtuje policija, ker sicer bi kdo lahko pomislil, da mu prihaja ob politično motiviranih in usmerjanih policijskih akcijah oz. da je bila nedavna odmevna policijska akcija pravzaprav krivolov pingvinov. Ni kaj, prvi pendrek je klovn tega režima. Že klovn … a še vedno pendrek.

Veliko hujše kot ministrova špekulacija, kaj prihaja, je ugotavljanje, kdo ali kaj ne prihaja. Denimo Janša na sodne obravnave. Kar je že pravilo. Sicer pa, kaj se čudimo, saj nam prek trobil na nacionalni televiziji urbi et orbi sporoča, da je primer Patria ad acta. V ponedeljek je v prvem dnevniku TVS (ob 13. uri) novinarka lahkotno pomešala poročilo in komentar: »Lahko rečemo, da do danes na tem sojenju nismo slišali prav nič obremenilnega ali karkoli o dajanju daril, zato prav nič ne kaže, da bi te sodbe lahko bile obsodilne«. Je hotela povedati, da že pozna epilog procesa? Očitno. Kajti zvečer so sledila osrednja poročila in tam je ista novinarka kar eksplicitno pokazala, kaj jo muči: »Še najmanj dokazov od petih obtoženih je proti Janezu Janši.« 5

O. K. Saj vemo, da ne bo nič; da so si zato prikradli oblast, da ne bi odgovarjali, a vsaj sprenevedali bi se lahko, da gre za resen proces in da bo odločalo sodišče, ne medijski tribunal.