Kdo predsednik, kdo gos?

Vlado Miheljak

26. 10. 2012  |  Mladina 43  |  Dva leva

V okviru pristojnosti predsednika republike se da dobro delati.
— Predsedniški kandidat Milan Zver meni, da so pooblastila predsednika primerna. (Siol.net, 22. 10. 2012)

Morda ima predsednik celo kakšno pristojnost preveč, saj si predsednik republike in vlade hodita po prstih.
— Predsedniški kandidat Milan Zver meni, da so pooblastila predsednika v bistvi preširoka. (Dnevnik, 15. 10. 2012)

Funkcija predsednika republike je dovolj močna, premierjeva je prešibka.
— Predsedniški kandidat Milan Zver meni, da ne on, ampak njegov šef rabi več pooblastil. (Večer, 23. 10 2012)

To Martinovo nedeljo bo nekdo od trojice serviran na praznični povolilni večerji kot močno pečena, pravzaprav prismojena gos. No, morda celo dva, kajti obstaja realna, čeravno ne velika možnost, da se volitve končajo že v prvem krogu. Kot stvari sedaj stojijo, je sedanji predsednik Danilo Türk zelo blizu absolutne večine v prvem krogu. Vse je odvisno od tega, koliko svojih potencialnih volivcev mu bo uspelo pripeljati na volišče. Veliki vložki so na mizi. Ne samo kandidati, tudi stranke so se lotile velikega hazarda. Najpoprej socialdemokrati. Na videz samoumevno je, da SD podpira svojega Pahorja. A samo na videz. SD je pred petimi leti podpirala Türka. Med tem ni ugotovila, da je Türk slabo opravljal svojo funkcijo, niti ni znala opredeliti, v čem bi bil Pahor boljši. Nasprotno, cel kup Pahorjevih stališč se ne ujema z uradnimi stališči SD. V odnosu do ključnih dilem, kot so zlato pravilo, nasprotovanje umiku sedanje vlade, temeljni postulati reform …, je Pahor bliže SDS kot SD. Očitki, ki so v času volitev novega predsednika SD šli iz ust izzivalca Lukšiča na račun prejšnjega predsednika Pahorja, držijo danes bolj kot v času kongresa. Dobro, Lukšič je ujetnik Pahorjeve samonominacije, a zapleta se, ko skuša nesvobodno izbiro racionalizirati. Lukšič opozarja na strukturo volivcev. Meni, da se okoli aktualnega predsednika Danila Türka zbira stara levica, nova pa okoli SD in Boruta Pahorja. Ne vem sicer, kaj si predstavlja Lukšič pod novo levico, a vem, kaj kaže empirija. Strukturna križanja kažejo, da pomembno večji delež volivcev SD izbira Türka kot Pahorja. Razlika v prid Türka je večja med visoko izobraženimi kot nižje izobraženimi volivci. Med ruralnimi volivci je bolj uspešen kot med urbanimi. In Pahorja bi najbolj prepričljivo volili tisti, ki menijo, da je sedanja vlada uspešna! Če je torej nova levica za Pahorja, pomeni, da je ta infiltrirana v volilnem telesu SDS, NSi in SLS, kajti samo med temi skupinami bi Pahor premagal Türka. Najbolj nerodno v tej klasifikaciji pa je dejstvo, da je potemtakem »nova levica« prav v SD v manjšini(!?).

No, nič lažje niso dileme v SDS in Janševem bloku. Če bi kampanja potekala mirno, ni pričakovati nobenih presenečenj in Zver izpade iz igre že v prvem krogu. Kar pa je za Janšo in SDS ponižujoče. Pred petimi leti je v troboju Lojze Peterle, kot kandidat NSi in desnice, vendarle v prvem krogu zmagal, v drugem krogu pa izgubil proti združenim glasovom volivcev Türka in Pahorja. Tokrat pa Zver ne bi (ne bo) prišel niti v drugi krog. Razen? Razen če seveda veliki vodja ne aktivira Wunderwaffe, svojega čudežnega orožja – Tomaža Majerja – in sproducira kakšno afero. Majer ima na izbiro dva atentata. Na Türka ali na Pahorja. Poskus atentata na Türka bi se slabo obnesel, ker se je pred tem že diskreditiral z lansiranjem lažnih dokumentov. Türkov položaj pa se je po tistem še okrepil. A če bi se lotil morda bolj ranljivega Pahorja in ob sorazmerno majhni razliki spravil Zvera v drugi krog, bi jedro Pahorjevih volivcev še bolj jezno volilo Türka kot sicer in bi Zver doživel hud poraz. Če torej ne aktivira specialnih orožij, ker se to ne splača, pa je spet problem. Zver v korektni kampanji ne more računati na porast volivcev, ker izraža absolutno pomanjkanje distance do sedanje koalicije in vlade ter zagovarja preveč očitna »republikanska stališča«. Zagovarja razgradnjo javne šole, maksimalno privatizacijo in razprodajo javnih resursov. Zagovarja celo večinski volilni sistem, ki ne bi bil rešitev, ampak poglobitev jedra slovenskega problema – temeljnega družbenega razcepa in konflikta. Ne skriva niti, da je pred desetimi leti na volitvah v ZDA podpiral republikance, torej Busha mlajšega, ki je jedro zla, ki se je dogajalo v mednarodni politiki in ekonomiji v zadnjem desetletju. Lahko bi prikril. A potem ne bi pomenil alternative ostalima dvema in ne bi bilo razloga, da ga volijo.

Predpostavka Majerjevega tolažilnega scenarija, da združeni volivci Pahorja in Zvera premagajo Türka, je zanj morda privlačna, a je pomanjkljiva. Prvič zato, ker ta čas skupaj ne nagovorita toliko volivcev kot Türk, in drugič zato, ker je iluzorno pričakovati, da bodo volivci, ki so v prvem krogu dali glas svojemu izpadlemu kandidatu, šli množično na volitve izbirat rezervnega kandidata.

Türk se lahko premaga le sam. Kako? Tako da uspava svoje potencialne volivce; da mu jih ne uspe pripeljati na volitve.