Zakaj na volitve?

Vlado Miheljak

23. 11. 2012  |  Mladina 47  |  Dva leva

Skupina mladih Ekvadorcev je pred volilni urad v Guayaquilu pripeljala osla, okrašenega z rdečo kravato, in želela v njegovem imenu vložiti kandidaturo za poslanca v ekvadorskem parlamentu. Pristojne oblasti so oslovo kandidaturo za volitve, ki bodo potekale februarja prihodnje leto, zavrnile, poroča danes nemška tiskovna agencija DPA. Uradniki so oslu preprečili vstop v volilni urad, prav tako pa so zavrnili izpolnjene obrazce za njegovo kandidaturo.
— Drugod so zahtevnejši glede kandidatur (STA, 16. 11. 2012)

Če bi imeli neko normalno situacijo, bi bilo bolj ko ne vseeno, kdo je predsednik. Razlike v slogu in še zlasti v psihološkem profilu obeh kandidatov so ogromne, a vseeno ne bi bilo usodno, če bi prišlo do zamenjave. Toda prilike v deželi so vse prej kot normalne. Živimo v stanju na pol izrednih razmer, dramatičnih turbulenc.

Med drugim se policija prostodušno, »po udbaško« sprehaja po državnem zboru, čeprav ni interventnih razlogov, pristojni kradejo in uničujejo dokazila za državljanske pobude, politiki diskreditirajo druge politike s ponarejenimi dokumenti, spremljajo gibanje političnih nasprotnikov, vlagajo anonimne prijave ... etc., etc. Dosedanji predsednik Türk je v iztekajočem se mandatu pokazal v razmerju do te koalicije in njenega vodje dovolj avtonomno in kritično držo, bojim pa se, da predsedniški kandidat Pahor tega ne zmore. Neizmerna sla po všečnosti, po vsesplošni sprejetosti ter morda še bolj nezmožnost postavljanja po robu avtoriteti mu onemogočajo kritično distanco do Janše. Še več, zdi se da je z njim v nekakšnem odvisnem razmerju.

Zato namesto o vsebinskih vprašanjih veliko namiguje o stricih iz ozadja in patetično izjavlja, da jim ni nič dolžan. Najbrž je s tem mislil strica, ki mu ne izstavlja položnic, mu pa v teh dneh piše javno pismo in ga poziva, naj razkrije, če je kaj razkriti. Novinarji bi očitno silno radi videli, da pokaže na tega sivega moža iz Murgel, ne vprašajo pa ga o morebitnih drugih stricih. Po njegovem vedenju sodeč je prej kaj dolžan stricu, ki ga je zamenjal na vladnem tronu, ali pa ga njegova avtoritarnost tako fascinira, da ne rečemo erotizira, da ni zmožen distance.

A bivši premier ne omenja avtoritarnega strica, ampak svoj neuspeh, kolaps bivše vlade, razlaga s priročnimi namigi o fantomskih ozadjih, ki najedajo to državo in politiko. Ne lastna nesposobnost, ampak strici iz ozadja so uničili Pahorjevo vlado!? Če je tako, je to zelo, zelo resna obtožba, ki ne more ostati nedorečena. In če hoče tisti, ki to trdi, postati predsednik republike, ima ne le pravico, ampak dolžnost, da to razkrije javnosti. Toda Pahor se na vprašanje o imenih norčavo prekucne in reče: »Ne bom povedal imen, saj je vse legitimno.« Kako? Če je vse legitimno, kaj je potem sporno in omembe vredno? In kje je potem senčno ozadje? Na splošno vseeno velja, da ima vsak politik strica v ozadju. Pahorjev stric najbrž res ni iz Murgel. Njegov stric iz ozadja je TEŠ6, njegova teta NLB. Zlasti prvega je vseskozi čutiti v SD in v njenem (prej) vladnem in (sedaj) parlamentarnem taktiziranju, nenačelnem glasovanju, nedoslednosti. Posledice TEŠ6 so veliko dolgoročnejše kot vse Majerjeve korupcijske lumparije.

Sicer pa je Pahor naredil še večjo akrobacijo, ko je izjavil, da za sedanjo vlado ni alternative. Ko kdo kaj takega izjavi v demokratičnem svetu, je treba takoj poseči po političnih upokojitvah – ne le nenadomestljive vlade, ampak tudi tistega, ki to izjavlja. Ne bi hotel pretiravati, a prilika o nenadomestljivi vladi je verjetno Pahorjeva partijska dediščina, njegov partijski refleks.

Pahor je razvil retoriko kompromisov, ki je všečna in se očitno dobro prodaja. A ker imamo vlado, ki najeda substanco te družbe in države, potrebujemo predvsem predsednika, ki bo brezkompromisno opozarjal na njeno nesposobnost in slabe namere. In če se bo uresničilo, kar nakazujejo sedanji trendi, bomo dobili predsednika, ki bo zgolj modni dodatek, dekoracija tej koaliciji. Paradoksalno je, da kandidata socialdemokratov v en glas podpirajo le na desnici. Volilno telo SD je razpeto, čeprav je res, da je zadnje dni pred prvim krogom Pahorju uspelo prepričati precej strankinih volivcev, ki so še malo pred tem podpirali Türka. Nobenega dvoma ni, da je to tudi in predvsem posledica slabe, neodločne Türkove kampanje, v kateri ni znal opozoriti na vsebinske razlike med kandidatoma. Zato ima verjetno Türk največ morebitne rezerve prav v precej negotovem volilnem telesu SD. Tudi zato, ker politična desnica in cerkev z eksplicitno podporo Pahorju škodujeta. Pahor je povedal, da je vesel vsake podpore. Vprašanje pa je, ali jedrni volivci SD z veseljem delijo predsedniškega kandidata z desnico.

A kakorkoli. Čez dober teden bodo volitve. Na teh volitvah ne bi bilo dobro izvoliti nekoga, ki bo advokat, pravzaprav dvorni norček koalicije.

Ne katerekoli, ampak koalicije, ki je utemeljena na prevari, laži, manipulaciji, krivih ovadbah, kraji.