30. 11. 2012 | Mladina 48 | Dva leva
Noč dolgih nožev 2
(Grand finale EPK)
Predsednik vlade Janez Janša se je na delovnem sestanku danes srečal s predstojniki in predstavniki ministrstva za notranje zadeve, obrambo, njunih organov v sestavi ter varnostnih obveščevalnih služb, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Janša se je na sestanku seznanil z varnostnim položajem v državi ter ukrepi za zaščito varnosti ljudi.
— (STA, 27. 11. 2012)
Po eni strani si rečem, končno so se ljudje prebudili! Po drugi strani me »revolucije«, kjer so v prvih vrstah Viole in Green Dragonsi, ne navdušujejo. Pravzaprav zastrašujejo. In hkrati se vprašam, mar je vse skupaj zgolj slepilo, droga za frustrirano, a nereflektirano javnost. Ljudje se jezijo, a hkrati kanijo za doslej zadnjo formalno instanco upora proti samovolji in aroganci sedanjih oblastnikov izbrati človeka, ki se bo »odločno«, kot sam rad poreče, uklonil avtoritarnemu predsedniku vlade. Kot se je vedno …
A vseeno. Resignirani prijatelj iz artističnih krogov me je v torek popoldan poklical iz Maribora in rekel, da je bil na kraju dogodkov, da je bilo grozno, a da so te demonstracije več naredile za afirmacijo, samozavest in identiteto Maribora kot celotni EPK. Jaz pa sem cinično dodal: Morda pa je to veliki finale EPK. Zaključni koncert z velikim ognjemetom. Resda banalni povod za upor vzbuja skepso, a vzroki so resni in realni. Globoko zafrustrirani Maribor morda zgolj napoveduje prihodnje dogodke po vsej državi. Torkov miting podpore v Ljubljani že kaže na to. Vsekakor lahko dogodke za zdaj označimo kot nemire. A ti se neredko sprevržejo v splošno ljudsko vstajo. In policijskega ministra je treba malo podučiti: vstaje se ne prijavljajo. Še nikoli se niso. Kako pa bi to izgledalo? Naj na prijavo organizatorji napišejo, da bodo, denimo, v petek, 30. t. m., skušali rušiti aktualno oblast? No, to pa ne pomeni, da odsotnost organizacije in organizatorjev ni problem. Še zlasti, ker se v Mariboru in kasneje v Ljubljani še bolj, vsiljuje vtis, da neljube radikalne poteze načrtno vlečejo organizirani provokatorji. Ki služijo oblastnikom. V Mariboru s tem, da policiji dajejo povod za nasilje, v Ljubljani pa še bolj transparentno. Pobriti fantje s črnimi kapucami so napadali največje zaveznike demonstrantov, novinarje in fotoreporterje, ter pretepali druge protestnike.
Težko je reči, do kod bo šla sedanja situacija. Se bo iz nemirov oblikovala vstaja? V vsakem primeru prav policija lahko postane največji poraženec sedanjega dogajanja. Tako instrumentalizirana za politične cilje ni bila že dolgo. Sedaj je na potezi sicer aktivni policijski sindikat, da javno izreče protest in svarilo svojim varovancem. Nad demonstrante jih ni spravila varnostna situacija, ampak politika. In njihov nesorazmerni poseg je poslabšal varnostne razmere. Posnetkov eksplicitnega nasilja nad nenasilnimi demonstranti ni možno relativizirati s kontekstom. A tudi sicer prihaja do hudih zlorab služb v sestavi notranjega ministrstva. Najprej se »izgubijo« podpisi pobudnikov referenduma, kar je verjetno najhujši atentat na pravno državo doslej. Potem kriminalistično policijo z anonimno prijavo aktivirajo, da se ukvarja s podpisi pod poslansko pobudo. Policija bi vsekakor morala znati presoditi, da je v ozadju anonimke politična računica. Mar njihova reakcija pomeni, da bi šli preverjat tudi, če bi anonimna prijava sporočala, da premier spolno nadleguje čistilke v vladni palači? Če ne bi, potem tudi v primeru podpisov ni bilo razlogov za obisk. Noben poslanec se ni pritožil, da je bil njegov podpis zlorabljen. In če se komu zdi, da je na mestu podpisa odtis kurje tace, poslanec pa trdi, da je to njegov lastnoročni podpis, nobena forenzična preiskava tega ne more spodbijati.
Sicer pa so nekateri dogajanje že poimenovali kot noč dolgih nožev 2. Drži. Pa ne zaradi samega policijskega nasilja, ampak zaradi ozadja. Pri Janši se je dan po mariborskih dogodkih sestal svet za nacionalno varnost. Pravzaprav njegov neformalni substitut, v katerem so o notranji varnosti razpravljali tudi vojaki! Poleg generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja državni sekretar ministrstva za obrambo Peter Stavanja in načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič. Obrambni minister je bil službeno odsoten. V čem je razlika od zloglasne nočne seje CK ZKJ, 29. 3. 1988, ki sem jo svoj čas poimenoval kot noč dolgih nožev? Takrat se je Kučan upiral načrtovanim vojaškim intervencijam v civilni sferi, tokrat Janša sklicuje sejo, kjer o notranji varnosti v civilni sferi razpravljajo vojaki. Nastaja vtis, kot da je bila intervencija policije v Mariboru javna vaja za čas, ko bodo protestniki prišli po Janšo pred vladno palačo.
Kakorkoli. Časi so preveč resni, da bi imeli na edini visoki funkciji, ki je še ne obvladuje Janšev avtoritarni režim, dvornega norčka, človeka, ki bi se nenehno patološko opravičeval, obsesivno sodeloval s tistimi, ki imajo z državljani slabe načrte. Sedaj potrebujemo predsednika, ki bo znal in si upal na njih pokazati s prstom. Predsednika, ki ne bo prepričeval sebe in javnosti, da za zdajšnjega premiera in vlado ni alternative, ampak bo, nasprotno, spodbujal iskanje alternative za nesposobno vlado in premiera.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.