Grega Repovž

15. 3. 2013  |  Mladina 11  |  Uvodnik

In volitve?

»Predsednica Vlade Republike Slovenije ga. Alenka Bratušek se zavezuje, da bo v roku enega leta vložila v Državni zbor Republike Slovenije zaupnico.«
—Četrta točka koalicijske pogodbe med PS, SD, DL in DeSUS

Da ima Slovenija novo vlado, ne bo mogoče reči z gotovostjo, dokler ta ne bo dobila tudi potrditve v državnem zboru – zlasti glede na razdeljenost Državljanske liste in vse dosedanje zaplete –, ključno vprašanje pa ostaja odprto. Pa je preprosto: kdaj bodo volitve?

Koalicija se je odgovoru izognila z navedenim določilom. Ta poteza je v času nastajanja koalicije in oblikovanja vladne ekipe razumljiva: koga pa bi v vlado, ki bi imela na primer vnaprej določeno, da bo trajala le šest mesecev, sicer sploh privabili? Poleg tega: pomemben namen nastanka nove koalicije je bila tudi odstavitev Janeza Janše – čeprav se morda danes že zdi, da je bil to le nekakšen etapni cilj. A vlada Janeza Janše se je še v prvih dneh januarja zdela močna za cel mandat.

Ko bo nova vlada začela delovati, bo vprašanje volitev prišlo samo. Ne glede na to, da je do nezaupnice vladi Janeza Janše prišlo zaradi poročila protikorupcijske komisije o Janševih in Jankovićevih osebnih financah, brez nezadovoljstva, ki ga do politike kaže javnosti, politiki nikoli ne bi zmogli tega premika. Brez protestov bi danes Janez Janša še naprej vodil vlado in Zoran Janković bi bil še vedno predsednik Pozitivne Slovenije.

A postaviti se je treba v kožo politikov, ki so oblikovali novo koalicijo. Njihov namen je jasen: javnost bodo poskušali prepričati, da predčasne volitve niso potrebne, jo pridobiti na svojo stran. Čeprav od javnosti te možnosti niso dobili, so si vzeli eno leto za dokazovanje lastne usposobljenosti. To je tvegana igra.

Pa ne zato, ker bi javnost lahko razumela to ravnanje kot ignoranco. Eno leto je namreč dolga doba – v enem letu je pomemben del italijanske javnosti na primer pozabil, kaj vse je počel Silvio Berlusconi kot predsednik vlade. Nova vlada ima na eni strani nezaupljivo in tudi v veliki meri pozabljivo javnost, na drugi pa prekaljenega opozicijskega voditelja Janeza Janšo. In čeprav se jim morda zdi, da so s tem, ko so določili, da bodo o možnosti predčasnih volitev razmišljali šele čez eno leto, ta problem prestavili v razmeroma oddaljeno prihodnost, bi veliko bolj modro ravnali, če bi z volitvami pohiteli. Seveda ne preveč: razpisati jih takoj bi bilo samomorilsko, pa tudi novim gibanjem bi v resnici preprečili, da oblikujejo nove stranke. Politično modro bi bilo, če bi resno razmislili o razpisu volitev v jesenskem roku. S tem bi sebi dali dovolj časa, da pokažejo svojo drugačnost, novim gibanjem, da se politično oblikujejo, predvsem pa – kar sploh ni nepomembno – preprečili Janezu Janši in njegovi stranki, da bi ponovno shisterizirala javnost, da bi se ta spet umaknila v neodločanje, del volivcev, ki radi pozabljajo, pa znova potegnila za sabo. Čez eno leto bo namreč že veliko pozabljeno. Za to ne nazadnje ni treba gledati v tujino. Dovolj je pogled v predsedniško palačo, tam sedi ob padcu njegove vlade najbolj zasmehovan politik, ki je že čez slabo leto dobil večinsko podporo volivcev.

Danes javnost namreč zahteva popolnoma drugačno politiko. Razmislek o kapitalizmu. Predvsem pa odpovedi neoliberalnemu, ki se je razraslo v vse politične stranke in ki ga v vidnem delu ohranja tudi sedanja koalicijska pogodba. Ni mogoče biti napol neoliberalen – te vmesne poti ni in to spoznanje politike kljub vsemu še ni doseglo. Kar se vidi tudi po presenetljivi podpori teh strank kandidatu za guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjanu Jazbecu, enemu od ustanoviteljev Slovenskega makroekonomskega foruma, neoliberalnega »think tanka«, katerega del so bili Mićo Mrkaić, Janez Šušteršič itd. Gre za vprašljivo osebo, ki pa zna očarati politike: ne nazadnje mu je leta 2003 nasedel še pokojni Drnovšek, ki je resnico o njem spoznal leta 2006 ob komplotu Jelinčiča, Bajuka in Janše zoper takratnega guvernerja Gasparija. Drugače rečeno: če je lahko Jazbec guverner Banke Slovenije, potem je lahko tudi Janez Šušteršič finančni minister. Za kakšno osebo gre, je sicer jasno tudi iz podpore SDS njegovi kandidaturi. SDS vedno podpre le kandidate, ki jih razume kot svoje.

Če bo podpora Jazbecu njihova prva kadrovska poteza, potem niso razumeli ne sporočila javnosti ne kaj je bilo v resnici narobe z Janševo vlado. Glede na to, da zna Jazbec politikom ugajati, se je namreč težko zanesti na predsednika republike, da bi si ogledal dejanske reference kandidatov.