
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Pamflet
Fiziognomija nove oblasti
Končuje se doba neizprosnega varčevanja in strahovlade
Habemus papam. Frančišek I. je poglavar katoliške vere. Vsekakor novi časi, »Radio Ognjišče« je pred tem v maniri modernosti predvajal neposredni prenos kardinalske prisege molčečnosti iz Sikstinske kapele, med njimi smo tako slišali: »Ego, Francisco Rode promitto …«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

15. 3. 2013 | Mladina 11 | Pamflet
Habemus papam. Frančišek I. je poglavar katoliške vere. Vsekakor novi časi, »Radio Ognjišče« je pred tem v maniri modernosti predvajal neposredni prenos kardinalske prisege molčečnosti iz Sikstinske kapele, med njimi smo tako slišali: »Ego, Francisco Rode promitto …«
Nastajanje nove slovenske vlade pa spremlja navdušenje. Potencialni minister Dejan Židan je že vnaprej razglasil, da bo to ena najboljših vlad. Tokrat prvič poslušamo tako samovšečni politični govor, ki spominja na besedičenje pred boksarskimi dvoboji, v katerih se vnaprej bahajo, da so najboljši na svetu.
Koalicijska pogodba na čelo postavlja zagon gospodarstva in konsolidacijo javnih financ. Kako bo združila nezdružljiva pojma in to brez brutalnega zniževanja plač ter povečanega zadolževanja? Priložnost za nove proteste in vstaje.
Zadnja vseslovenska vstaja se je sicer nadaljevala tudi po padcu Janševe vlade: stavba parlamenta, Vrhovnega sodišča in Banka Slovenije so sestavljali protestniški itinerarij, pri čemer so mediji poročali, da je del protestnikov odšel tudi pred magistrat, kjer so pozvali k odstopu ljubljanskega župana. Zanimivo, šla je peščica, medtem ko večina vstajnikov proti korupciji, tajkunom in elitam ni čutila potrebe, da izrazi nejevoljo tudi nad politiko Zorana Jankovića. Parole in proteste je nekdo opisal kot obliko ljudskega rajanja. Umanjkale so konkretne zahteve. V tem času je dala denimo mestna oblast v prestolnici posekati kostanjev drevored v Tivoliju. Lokalna gozdarska oblast je ocenila, da je zaradi varnosti potrebno odstraniti 11 orjaških dreves, Jankovićevi pa so sklenili, da bodo posekali tudi preostalih 18, namesto njih pa da bodo zasadili nove.
Po evropskih mestih, celo na Madžarskem, ravnajo drugače. Namesto zdravljenja s sekiro uporabljajo subtilne kirurške posege, obolela drevesa pa zdravijo z iniciranjem zaščitnih sredstev in mikrohranil. Okoljevarstvenik in gozdar Robert Rogič pravi: »Drevo lahko živi še stoletja z boleznijo, s trohnobo, s škodljivci. Lipa pred Predjamskim gradom je stara 700 let, znotraj je votla, a je še zmeraj živa. Stara drevesa so neprecenljiva listna masa, ki čisti mestni zrak, ima tisočkrat večjo listno maso kot novo drevo.«
V mestu, kjer količina trdih delcev v letu tri krat presega največje dovoljene koncentracije, zaradi katerih oboleva in umira zaskrbljujoče število ljudi, nonšalantno redčijo orjaško mestno drevje. Prof. Nikola Visković v znamenitem delu »Čovjek i stablo« navaja, da tridesetmetrska bukev dnevno absorbira 9 tisoč litrov CO2 in proizvede 9 tisoč litrov kisika, ki zagotavlja dnevno potrebo za 12 ljudi. A politika Jankovićeve sekire pomeni tudi retrogradni korak v obravnavanju okolja; pred desetletjem so isti drevored zdravili z iniciranjem in ne s sekiro! A to ni le sodobna evropska drža, tudi na Bledu, v Postojni in na Obali prakticirajo reševanje obstoječih drevesnih velikanov.
Množičnih protestov, ki bi branili svoje drevesne someščane, sicer ni bilo opaziti. V Wanstedu, predmestju Londona so l. 1933 krajani branili eno samo kostanjevo drevo, nekateri so na njem celo spali in jedli. Pet tednov so ga dan za dnem branili kot sredi vojne, dokler niso klonili pred policijskimi kordoni. Bogovi drevja jim tega niso pozabili.
Mediji so vmes odkrili novo afero, pogodbo med belgijsko KBC in vlado, po kateri naj bi bili nadzorniki vnaprej odvezani za morebitno odškodninsko in kazensko odgovornost za rabote NLB. Ex-minister Janez Šušteršič je to zanikal, rekoč, da ta pogodba ne pomeni nikakršne odveze, povrh pa je nad njo še zakon, ki ne pozna odpustka. A medijska kritika je bila ostra: zdaj bodo nadzorniki ostali nekaznovani. Neverjetno, v tej državi še noben nadzornik ni bil obsojen niti finančno oglobljen, ker je toleriral bančne mahinacije, gospa Alenka Bratušek je kot nadzornica NKBM celo mandatarka. A se mediji niti s približno podobno vnemo ne lotevajo indolentnih nadzornih svetov, ki so prejemali bonitete, ne da bi nadzorovali in skrbeli za racionalnost poslovanja.
Pač, na nacionalki je dobil slabo minuto in v časnikih kakšno vrstico sociolog Urban Vehovar, ki je predstavil rezultate študije o korupciji v slovenskem gospodarstvu, ki jih je naročila Klemenčičeva KPK. Plediral je za takojšnje aktiviranje nadzornih institucij od policije do nadzornih svetov. Gospodarske in politične elite ropajo državo, odnašajo denar iz države … No, Vehovar je bil še bolj konkreten: »Vemo, katere štiri osebe obvladujejo bančni sistem, vemo, kdo obvladuje PR in kdo medije.«
A njegove besede niso zanimale medijev, ki bi sledili njegovi študiji, mu zastavljali serijo nadaljnjih vprašanj v intervjujih. Učinek njegovih besed je bil nekajkrat manjši kot samohvalni stavek Židana o eni najboljših vlad …
No, vse črno je zdaj stvar preteklosti. Ali z besedami veljakinje »Pozitivne Slovenije« mandatarke Bratuškove: »Očitno je z današnjim dnem konec groženj, izsiljevanja in žalitev v naši državi in jaz obljubljam, da se začenja obdobje sodelovanja, dogovarjanja in iskanja pozitivnih rešitev za vse naše državljanke in državljane.“ Obdobje strahovlade je torej za nami. Nova koalicija sestavlja protokol, po katerem bo nezaželeno, da strankarski partnerji javno nasprotujejo odločitvam vlade. Dežela, v kateri bo zdaj moralni delikt vsakršno nasprotovanje poslancev vladajoče koalicije katerikoli odločitvi vlade in njenega aparata. V državnem zboru dobivamo torej repliko delovanja ljubljanskega mestnega sveta – enoumni glasovalni stroj.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.