Gospodar replik

Vlado Miheljak

22. 11. 2013  |  Mladina 47  |  Dva leva

replíka -e ž (ī) 1. knjiž. odgovor, zlasti kratek, jedrnat, navadno zavrnilen: njegovo razpravljanje o srednjem veku je sprožilo več replik; replika na članek; replika v razpravi / replike nekaterih razpravljavcev obsegajo več strani 2. gled. del dramskega besedila, ki ga igralec govori, ne da bi ga prekinil drug igralec: režiser je iz besedila črtal nekatere replike; igralec vadi replike; duhovite replike; retorične replike 3. um. izvirnemu kipu ali sliki enaka umetnina istega umetnika: portret je naslikal v več replikah ◊ jur. Odgovor javnega tožilca na obrambo, zagovor obtoženca ali tožnika na toženčev odgovor
— Slovar slovenskega knjižnega jezika

Voditelj Odmevov TVS je v torek takole napovedal: »Nocoj v Odmevih – replika na sinočnji intervju predsednice vlade. Gost oddaje bo predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.« Kakšna replika? Kakšna nova živalska vrsta na nacionalki pa je zdaj to? Včasih se mi zazdi, da je naša javna hiša že zdavnaj dosegla dno, pa potem vedno znova preseneti. A se ne mislim obešati na oznako, ampak na formo in vsebino. Se nacionalka res ne zna iztrgati iz odvisnega razmerja do gospodarja medijev in replik?

Svoj čas so na njej uvedli nekakšno simetrijo. Vedno en levi in en desni, en koalicijski, en opozicijski govorec. Menda BBC-jevska metoda uravnoteženosti. No, ne vem, ali res. Vem pa, da je problem, če v preseku dveh pristranosti, dveh banalnosti, dveh laži, dveh trivialnosti iščemo resnico in objektivnost. Ampak v redu. Takšni metodi ravnotežja nima smisla oporekati. V torek pa se je celo za nacionalko zgodil precedens. Namreč, po gostovanju premierke Alenke Bratušek v Odmevih v ponedeljek se je v torek zvečer tam pojavil Janez Janša. Janez kdo? Predsednik SDS? Bivši premier? Vodja opozicije? Kaj je legitimiralo povabilo prav njega? Zakaj ne recimo Bogoviča? Ali, bog pomagaj, Novakove? In »replika«!? Nič takega ni bilo v izjavah premierke Bratuškove, da bi zaradi korektnosti in interesa gledalcev nacionalka morala gostiti Janšo. Včasih je bila formula preprosta. Po koalicijskem nastopu, pogovoru, intervjuju se naslednji dan pojavi opozicija. In to je šlo, dokler se Janša ni spomnil, da ne bo nastopal skupaj z Jelinčičem. Niso mu rekli take it or leave it, ampak so ugodili njegovemu egu in najprej gostili njega in njegove zveste oprode, potem pa opozicijo pod B. Nacionalna televizija očitno ne zmore dojeti, da med mediji in politiki ni tvornega, da ne rečem ljubezenskega razmerja. Ali se mediji bojijo politikov ali pa se politiki bojijo medijev. Nacionalka se je že odločila. Sedaj svoje odvisno razmerje še poglablja.

Sicer pa Janša vseeno nima prav veliko razlogov za dobro voljo. Resda so mu tovariši iz evropske ljudske stranke izrekli bianco podporo v boju s tožilci. No, nisem prepričan, da je ta podpora Janši kot politiku v prid. Toliko že poznam odzive slovenskega javnega mnenja, da lahko z gotovostjo trdim, da bodo reakcije na resolucijo EPP pretežno negativne. Janša se tega verjetno zaveda, a sedaj ne rešuje položaja stranke in (bodoče) koalicije, ampak svojo glavo, ki ji grozi dveletna robija zaradi korupcije. Zdi se, da je edina, ki tega ni dojela, Novakova, predsednica NSi. Torej stranke, ki je že tako pod zgodovinsko in aktualno hipoteko zaradi domobranske kolaboracije, ki jo odkrito brani pred krutim tribunalom zgodovine. A Novakovi ne gre zameriti te nevednosti. Saj doslej ni izpričala niti

(politično-)preživetvenega instinkta, kaj šele politično razsodnost. Sicer se ne bi usajala nad tem, da je menda na nekem koncertu v Stožicah Bratuškova pela pesem Bandiera rossa. Novakova predvideva, da je s tem nekaj narobe (verjetno ji je povedal Janša), ne ve pa, kaj. Ta pesem ni anatemizirana. Je pesem upora iz leta 1908! Problematična se seveda zdi le tistemu, ki je na ti s fašizmom in kolaboracijo.

Novakova je torej navdušena nad resolucijo EPP, ker ukori Slovenijo, ki zaradi domnevne koruptivnosti preganja Janeza Janšo, Slovenska ljudska stranka pa je veliko bolj modra. Ne želi postati kolateralna škoda obrambe lika in dela Janeza Janše. Pa tudi sicer se verjetno zaveda, da EPP in njeni izpostavljeni politiki nenehno in sistematično podpirajo in branijo vse svoje, tudi s korupcijo, malverzacijami, ponarejanji, avtoritarnostjo obremenjene politike. Tako je Merklova svoj čas izrekala besede podpore ne le Janezu Janši, ampak tudi avtoritarnemu antidemokratu Orbanu in obsojencu Sanaderju.

Španskemu premieru Rajoyu, ki se otepa hudih očitkov o skorumpiranosti, je februarja letos izrekla podporo z besedami: »Imava odnos, ki temelji na popolnem zaupanju. Tudi vnaprej bova dobro sodelovala.« Če te besede prevedemo v pogovorni jezik, bi to pomenilo: »Nič ni važno, ali si baraba, lump, prevarant. Važno je, da si naš.« Levica takšne bianco podpore ne izreka z lahkoto. Ko je pred kongresom PS (januarja letos) v javnost prišlo poročilo KPK, se je predsednik naprednega zavezništva socialistov in demokratov Hannes Swoboda elegantno izognil napovedani udeležbi na kongresu.

A črna internacionala in njeni voditelji nimajo takšnih moralnih dilem. Ko je bil leta 2006 Berlusconi že globoko v vseh mogočih škandalih, ga je EPP deset dni pred italijanskimi volitvami (!) počastila s kongresom v Rimu. Seveda je bil osrednja zvezda dogodka. In zbrala se je smetana evropske desnice. Med drugim 15 predsednikov vlad, tudi Janša, Sanader in drugi izpričani poštenjaki. Sporočilo je bilo enoglasno: odločna podpora EPP Berlusconiju. In kot je poročal La Figaro dan po kongresu, sta Merklova in Sarkozy prišla podpret Berlusconija, nad katerim so se takrat že zgrinjali temni oblaki.

Kongres v Rimu je bil resnično imeniten zlet evropskih političnih barab in goljufov, skorumpiranih in avtoritarnih politikov. Morda bi zaradi imenitne zasedbe in črne barve spadal nekoliko južneje. Na Sicilijo.