Kreditirana prihodnost

Bernard Nežmah

22. 11. 2013  |  Mladina 47  |  Pamflet

Slovenska vlada je nenadoma prišla z vestjo, da si je sposodila za 1,5 milijarde evrov. Potem ko se je spomladi že zadolžila za 3,5 milijarde dolarjev, cca 3 miljarde evrov. V dobrega pol leta po nastopu premierke Alenke Bratušek torej za 4,5 milijarde evrov. V takem tempu bo do konca mandata napravila 20 milijard dodatnega dolga.

Po čem se že spomnimo njenega prvega intervjuja za CNN? Predsednica vlade je bila takrat odrezava: »Ne rabimo denarne pomoči, rabimo čas.« Kako lahko sploh pojasnimo ta miselni manever premierke? Medtem ko običajna stavčna logika napeljuje na sklep, da če rabimo čas, ne rabimo denarja, smo sedaj dobili novi bratuškizem: Ne rabimo denarja, rabimo čas - da bomo potem rabili denar.

Ko je prva dama vlade v parlamentu odgovarjala na vprašanja poslancev, je nekoč všečno pozitivno govorico zamenjala s protinapadi na spraševalce. Vodja SLS Franc Bogovič jo je v imenu prizadetih kmetov spraševal o uvedbi nepremičninskega davka, ona pa mu je rentgenizirala misel in obelodanila njegove malopridne misli: »Ne skrbi vas za ljudi, ampak za vaše župane.« Obenem pa razkrila, kdo je sodobni tip najbogatejših Slovencev: »Pred parlamentom so zadnjič krožili štirje traktorji, ki so vredni od 150 do 200 tisoč evrov.«

Če je doslej veljalo, da se finančna smetana vozi v ferrarijih, je nova slovenska elita presedlala na traktorje.

A besede premierke so sprožile preobrat pri kmetih. Šef kmečkega sindikata Roman Žveglič je namesto robate kmečke govorice uporabil krpanovsko bistrost z bodico, da se oni ne spuščajo v to, katere čevlje nosi predsednica vlade. In seveda sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil vrednost četverice iz najdražjega parka luksuznih vozil na Slovenskem: prvi kmečki traktor je star 10 let in vreden 9 tisočakov, drugi 16, tretji 10 in četrti 16 tisoč evrov. Magistra Bratuškova je torej njihovo vrednost popetnajsterila, kar je šokantno neznanje za premierko, ki se ponaša s poznavanjem financ.

Ko je v parlamentu doživela vprašanje poslanca Andreja Širclja, ki jo je vprašal, da naj pojasni odločitev, zakaj si je vlada izposodila poldrugo milijardo na zaprtem trgu ob obrestih, ki so bile celo višje kot v hrvaškem primeru, je premierka izstrelila kanonado na račun prejšnje Janševe vlade, povedala, da ona ne bo dovolila zniževanja plač v javnem sektorju, o skrbi za mlade, o drakonski obdavčitvi nepojasnljivega premoženja, samo na vprašanje, zakaj je vzela tako drag kredit, ni odgovorila.

Številke so namreč zgovorne. Samo 4,84 odstotne obresti v naslednjih 3 letih znašajo toliko kot letna vsota predvidenega nepremičninskega davka, medtem ko bi kredit iz evropski skladov dobili s praktično ničelnimi obrestmi. Če vlada državljanom nalaga nove davke, je vsekakor v njihovem interesu izvedeti od premierke, kateri podrobni razlogi so jo vodili k odločitvi, se pravi: zakaj je ceneje plačati 200 milijonov več?

Sicer pa, kaj pomeni skrb za mlade? Ustvariti državni dolg, ki galopira iz meseca v mesec? Kakšno dediščino pripravlja država mladim čez nekaj let? - 40 in več milijardni dolg? Že s prostim očesom je jasno, da bodo v takih razmerah socialne ugodnosti in plače še krepko bolj okleščene.

Toda ministrska predsednica je optimistka, ki je takšne malenkosti pač ne spravijo k realnosti. Na vladinem srečanju s predstavniki Gospodarske zbornice je njen vodja Samo Hribar – Milič izpostavil, da vlada že pet let ni uspela pognati nobenega gospodarskega razvoja, zdajšnja pa jim nalaga še dodatne davščine. A premierka Bratuškova se ne zmede: tvorni dialog z gospodarstvom je izpričala tako, da je zavrnila njegove poglede in napovedala pot v lepšo prihodnost.

Dejansko, pod težo koalicijskih pritiskov je le odstavila ministra za gospodarstvo Stanka Stepišnika. Pri čemer se je izkazala komisija na klic – KPK, ki je objavila, da je bila vladna pomoč njegovemu podjetju koruptivna. Salto mortale, še pred tedni je ista KPK izjavljala, da je vse OK. Naključje, ker je vmes primer preštudirala, medtem ko je prvo izjavo dala pro forma? Nak, velja si priklicati v spomin odstavitev policijske ministrice Katarine Kresal. Poleti 2011 je Računsko sodišče na tiskovni konferenci predstavilo negativno poročilo o najemu poslopja za NPU. In glej čudo. V 24 urah je tedaj nastopila še KPK z sorodno ugotovitvijo.

Vendar pa rabote Stepišnika presegajo enkratno dejanje. POP TV je namreč objavila, da je njegov sekretar in eden izmed članov komisije, ki podeljuje milijonska sredstva za razvoj gospodarstva, član »Pozitivne Slovenije«. Samo po sebi to še ne pove veliko, toda mož razen referenc strankarske pripadnosti premore vsega par let vodenja s.p.-ja, specializiranega tudi za pogrebne storitve, z nekaj deset tisoč evrov letnega prihodka. To je torej ekspert, ki z davkoplačevalskim denarjem odloča, katera podjetja in katere dejavnosti imajo perspektivno prihodnost!????????

Referendum je ta hip najbolj črtena pravica. Toda, smiselno bi bilo razpisati prav referendum o prihodnosti Slovenije in povprašati državljane: ste za nadaljnje gomilanje dolgov, pa naj se potem zgodi karkoli, ali ste za restriktivnejšo porabo proračuna?

Kakršna koli bi bila odločitev, bolj racionalno je, da o svoji usodi odločijo državljani. Posledice bo v prvi vrsti zadele prav ljudstvo.